ŽIVEČI KRISTUS
PRIČEVANJE APOSTOLOV
CERKEV JEZUSA KRISTUSA SVETIH IZ POSLEDNJIH DNI
Ko se spominjamo rojstva Jezusa Kristusa pred dvemi tisočletji, pričujemo o realnosti njegovega neprimerljivega življenja in neskončni vrlini njegove odkupne žrtve. Nihče drug ni imel tako močnega vpliva na vse, ki so in bodo živeli na zemlji.
Bil je veličastni Jahve Stare zaveze, Mesija Nove zaveze. Pod vodstvom svojega Očeta je bil stvarnik zemlje. »Vse je nastalo po [njem] in brez [njega] ni nastalo nič, kar je nastalo« nič, kar je nastalo« (Janez 1:3). Čeprav je bil brez greha, se je krstil, da bi izpolnil vso pravičnost. »Delal [je] dobra dela« (Apostolska dela 10:38), pa vendar so ga zaradi tega zaničevali. Njegov evangelij je bil sporočilo miru in dobre volje. Vse je rotil, naj sledijo njegovemu zgledu. Hodil je po poteh v Palestini in zdravil bolne, slepim je vračal vid in obujal mrtve. Učil je o resnicah večnosti, realnosti našega predsmrtnega obstoja, namena našega življenja na zemlji in zmogljivosti Božjih sinov in hčera v življenju, ki sledi.
Uvedel je zakrament kot spomin na svojo veličastno odkupno žrtev. Prijeli in obsodili so ga na osnovi lažnih obtožb, da bi ugodili sodrgi, in mu določili smrt na kalvarijskem križu. Svoje življenje je dal, da bi odkupil grehe vsega človeštva. Njegov veličastni namestniški dar je bil za vse, ki bi kdajkoli živeli na zemlji.
Svečano pričujemo, da se njegovo življenje, ki je središče vse človeške zgodovine, ni začelo v Betlehemu niti končalo na Kalvariji. Bil je Očetov prvorojeni, edinorojeni Sin v mesu, Odkupitelj sveta.
Vstal je iz groba, da bi postal »prvenec tistih, ki so zaspali« (1. pismo Korinčanom 15:20). Kot vstali Gospod je šel med tiste, ki jih je v življenju imel rad. Prav tako je duhovno služil med »drugimi ovcami« (Janez 10:16) v starodavni Ameriki. V sodobnem svetu se je skupaj z Očetom prikazal dečku Josephu Smithu in privedel dolgo obljubljano »polnost časov« (Pismo Efežanom 1:10).
O živečem Kristusu je prerok Joseph Smith dejal: »Njegove oči so bile kot ognjen plamen, njegovi lasje so bili beli kot čisti sneg, njegov obraz je sijal svetleje kot sonce in njegov glas je bil zvok šumenja velikih voda, celo Jahvejevega glasu, rekoč:
»Jaz sem prvi in zadnji; jaz sem ta, ki živi, jaz sem tak, ki je bil ubit; jaz sem vaš zagovornik pri Očetu« (NaZ 110:3-4).
O njem je prerok prav tako izjavil: »Po mnogih pričevanjih, ki so bila dana o njem, je sedaj to zadnje pričevanje, ki ga dajemo o njem: da živi!
Kajti videli smo ga, celo na Božji desnici; in slišali smo glas, ki je pričeval, da je Očetov edinorojeni – da je ustvaril in da so bili po njem in od njega ustvarjeni vsi svetovi, in prebivalci le-teh so Božji sinovi in hčere« (NaZ 76:22-24).
S svečanimi besedami razglašamo, da sta bila njegovo svečeništvo in cerkev obnovljena na zemlji – »sezidana… na temelju apostolov in prerokov. Vogelni kamen pa je sam Kristus Jezus« (Pismo Efežanom 2:20).
Pričujemo, da se bo nekega dne vrnil na zemljo. »In razodene se veličastvo Gospodovo in vse meso ga bo hkrati gledalo« (Izaija 40:5). Vladal bo kot kralj kraljev in kraljeval kot Gospod Gospodov, in vsako koleno se bo upognilo in vsak jezik bo s čaščenjem govoril pred njim. Vsakemu od nas bo sojeno po delih in po željah našega srca.
Pričujemo kot njegovi pristojno posvečeni apostoli – da je Jezus živeči Kristus, nesmrtni Božji Sin. Je kralj Emanuel, ki danes stoji na desnici svojega Očeta. Je luč, življenje in upanje sveta. Njegova pot vodi do sreče v tem življenju in do večnega življenja v svetu, ki sledi. Hvala Bogu za neprimerljiv dar njegovega božanskega Sina.
PRVO PREDSEDSTVO
| KOLEGIJ DVANAJSTERICE
|
1. januar 2000
