Preskoči glavno navigacijo

Ko spoštujemo stvarjenje, spoštujemo Stvarnika

beach

Nebeški Oče je ustvaril zemljo kot dom, da bi se njegovi otroci učili in napredovali – priskrbel je svež zrak, tekoče vode in rodovitna polja; priskrbel je razglede na dih jemajoče vrhove in zelene doline; naslikal je osupljive prizore, ki vzbujajo občudovanje in ponižnost.

Vendar je njegovo stvarjenje več kot brezhibna slika, je bogat svet, poln hranljive prsti, letnih časov in virov, ki poskrbijo za raznolikost rastlinskega in živalskega življenja. Spencer W. Kimball, nekdanji predsednik Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, je ob spominu na svoje odraščanje v podeželjskem okolju izjavil: »Zemlja, na kateri se nahajamo, je čudovita.«[i]V velikem Božjem načrtu služi kot sveti prostor za zemeljsko življenje; to je neprimerljivi dar ljubečega nebeškega Očeta. In vendar človeško ravnanje z zemljo prepogosto ustreza ravnanju razsipneža namesto hvaležnega prejemnika.

Nauki svetih iz poslednjih dni so nedvoumni – vsi smo odgovorni, da skrbimo za Božje veličastno stvarjenje in da njegove vire uporabljamo »preudarno, ne s pretiravanjem niti ne z uničevanjem« (NaZ 59:20).

Zemlja je ranljiva in Bogu smo odgovorni za to, kako z njo ravnamo in jo uporabljamo. Prekomerna potrošnja onesnažuje Božja morja; neupravičeni odpadki onesnažujejo njegov zrak. Stvarjenje ječi pod težo lahkomiselnosti in vdajanja užitkom, kar zanemarja tako ubogo zemljo kot uboge prebivalce zemlje. Bog od nas pričakuje, da skrbimo za njegove veličastne stvaritve, vključno z vsemi njegovimi otroki.

flower

PRENESI MEDIJE            

»Kaj bomo kot upravičenci do božanskega stvarjenja storili?« sprašuje predsednik Russell M. Nelson, predsednik Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. »Skrbeti moramo za zemljo, biti njeni modri oskrbniki in jo ohraniti za prihodnje rodove. In drug drugega moramo imeti radi in drug za drugega moramo skrbeti.[ii]

Zemlja je navsezadnje Božja lastnina. Temeljne moralne obveznosti nas zavezujejo, da delujemo kot dobri oskrbniki in da ne uničimo oziroma poškodujemo tistega, kar pripada Bogu; z njegovim stvarjenjem moramo ravnati z večjo skrbnostjo, ki mu pripada, zemeljsko obilje pa uporabljati v skladu z božanskimi nareki in preudarnimi načeli ohranjanja.[iii]

Predsednik Kimball je rekel: »Gospod nam je dal odličen svet, v zameno pa pričakuje pravičnost in poslušnost njegovim zapovedim. Toda ko ocenim uspešnost teh ljudi v primerjavi s pričakovanji, sem zgrožen in prestrašen.«

Nadaljeval je: »V preteklih letih sem zaradi različnih zadolžitev veliko potoval in ko grem skozi lepo pokrajino ali letim nad velikimi in čudovitimi prostranostmi našega sveta, te lepote primerjam s številnimi temačnimi in bednimi navadami ljudi, in imam občutek, da dobra zemlja komaj zdrži našo prisotnost na njej.«[iv] Predsednik Kimball je učil, da »onesnaženje uma, telesa in naše okolice« Bogu ni povšeči.

Okolje. Narava. Ohranjanje. Te in druge besede imajo politične prizvoke. Toda Božje stvarjenje je večje od politike. Cerkveni nauki na to temo ne podajajo podrobnega opisa vedenjskih odlokov niti takšni nauki ne predpisujejo, katero politiko, stranke ali zadeve naj nekdo podpira. Tistim, ki iščejo, zapovedujemo, naj za zemljo skrbijo v skladu z evangelijskimi načeli. Različna politična izhodišča vsebujejo razumne pristope k skrbi za zemljo in Božje stvaritve. Cerkev priznava, da se ustreznost skrbništva lahko razlikuje glede na posamezne okoliščine.

Prerok Joseph Smith je v odgovoru na vprašanje, kako vodi Cerkev in njene člane, nekoč rekel: »Učim jih pravih načel, oni pa vodijo sebe.«[v]Cerkev večinoma upošteva ta pristop. V globalnem smislu se nauki glede upravljanja z zemljo osredotočajo na načela namesto na določene navade, ki se razlikujejo od kraja do kraja in od človeka do človeka. Cerkev svojim članom zaupa, da bodo pretehtali nasprotujoča si mnenja in delovali v skladu z dobrimi nauki, ko si prizadevajo živeti po evangeliju Jezusa Kristusa.

PRENESI MEDIJE        

Člani Cerkve in vsi Božji otroci lahko imajo korist od preučevanja besed sodobnih prerokov in naukov svetih spisov glede zemlje, njenega namena in tega, kako Bog pričakuje, da zanjo skrbimo. V nedavnem eseju o evangelijskih temah, ki jih je Cerkev izdala na to temo, se je člane spodbudilo, naj »razvijejo način življenja in osebne navade, ki cenijo stvarjenje«. Cerkev je člane prav tako spodbudila, da, kjer je to izvedljivo, »uredite in vzdržujete čistočo prostorov, kjer živite, delate, se rekreirate in častite. Svoj bivalni prostor napravite lepši in bolj duhoven«.[vi] Mormonova knjiga navaja, da »zemlja in vse, kar je na obličju te, /.../ pričujejo, da Najvišji Stvarnik je« (Al 30:44). Poškodovanje oziroma namensko uničevanje tega dokaza Božje ljubezni za svoje otroke Boga žalosti.

S to zemljo smo neločljivo povezani. S svojo malomarnostjo jo preklinjamo, s svojo pravičnostjo jo blagoslavljamo. Njeno zdravje vpliva na naše zdravje. Naše usode so povezane; imamo skupnega Stvarnika.

Živeti bi morali za prihodnje rodove, ne samo za svojega. To pomeni, da moramo zemljo spoznavati in imeti z njo odgovoren odnos; lahko se poučimo, vpletemo in prilagodimo zanesljivim znanstvenim dokazom. To je zares »čudovita zemlja,« in si zasluži našo največjo skrb. Nenazadnje je naš odnos do stvarjenja odraz našega odnosa do našega Stvarnika.[vii]

red

[i] Spencer W. Kimball, »The False Gods We Worship,« Ensign, jun. 1976.

[ii] Russell M. Nelson, »Stvarjenje,« generalna konferenca, apr. 2000.

[iii] Gl. Marcus B. Nash, »Righteous Dominion and Compassion for the Earth« (nagovor na 18. letnem simpoziju v centru Stegner, 12. apr. 2013), MormonNewsroom.org.

[iv] Spencer W. Kimball, »The False Gods We Worship«.

[v] Teachings of Presidents of the Church: Joseph Smith (2007), 284.

[vi] »Environmental Stewardship and Conservation,« Gospel Topics, topics.lds.org.

[vii] T.S. Eliot v delu The Idea of a Christian Society piše: »Napačen odnos do narave kaže na napačen odnos do Boga.«