Med ljudmi z duhom ponižnosti in prijaznosti

Filipini - otoška država, ki ima sedaj dva templja

Predsednik Thomas S. Monson se pogovarja z dečki in deklicami po zaključni prireditvi polaganja temeljnega kamna filipinskega Templja Cebu City. Filipinski člani se bodo še dolgo spominjali, kako se je predsednik Monson zanimal za otroke in kako je bil z njimi prijazen.

CEBU CITY, FILIPINI

V nedeljo, 13. junija, se je odvijal eden velikih zgodovinskih dogodkov v Cerkvi in tudi v svetu - posvetitev novega templja, ko je predsednik Thomas S. Monson Gospodu predal filipinski Tempelj Cebu City.

Predsednik Monson je predsedoval, predal navdihujoče sporočilo in izrekel posvetilno molitev v treh predstavitvah, ki so potekale ob dokončanju templja.

Tempeljsko notranjost je prvič videl v soboto, 12. junija, ko se je sprehodil skozi novo zgradbo. Po ogledu je rekel, da je bil večkrat na Filipinih in da se v mestu Cebu - ki je od njegovega domačega Salt Lake Cityja oddaljen približno 120.000 kilometrov - »počuti kot doma«.

Preden je po zaključnem delu iz templja odšel, je moral ponovno dodati, rekoč: »Tukaj se resnično počutim kot doma. Tu, v Cebu Cityju, je hiša Gospoda, našega Očeta. To je lep tempelj!«

Ko so predsednika Monsona vprašali, kako bi opisal filipinske svete iz poslednjih dni, je z eno besedo odgovoril: učljive.

Dodal je, da so ti ljudje blagoslovljeni, ker imajo duha ponižnosti in prijaznosti.

Ko je predsednik Monson v nedeljo popoldan odhajal iz templja, je za Church News povedal: »To je bil čudovit dan! Vse predstavitve so bile zelo duhovne.«

Zgodovinski dogodek se je začel s pečatenjem simboličnega temeljnega kamna. Predsednik Monson je prvi ometel del roba temeljnega kamna, nakar je povabil druge, naj tudi sami drug za drugim storijo enako, s čimer so naznanili zaključek novega templja. Med temi so bili: Henry B. Eyring, prvi svetovalec v Prvem predsedstvu, starešina Dallin H. Oaks iz zbora dvanajsterih, starešina William R. Walker od sedemdeseterih in izvršni direktor tempeljskega oddelka, predsedujoči škof H. David Burton in nekaj otrok. Sestre Kathleen Eyring, Kristen Oaks in Barbara Burton so bile v Cebu Cityju kot spremljevalke svojih mož.

Tako so s temeljnim kamnom oblikovali majhen razstavni prostor, v katerem so listine, knjige, fotografije in drugo dokumentarno gradivo, ki pripada Cerkvi na Filipinih, skupaj z angleško in cebuansko izdajo svetih spisov in dvema knjigama predsednika Monsona.

Predsednik Monson je ob zaključku slovesnosti povedal, da je hvaležen za to, kako so se Filipinci žrtvovali v drugi svetovni vojni.

Posvetitev so v 164 kapelah v filipinskih kolih in okrožjih predvajali na dan, ki ga je predsednik Eyring imenoval »dan slavljenja in hvaležnosti«.

Starešina in sestra Oaks sta na Filipinih živela od leta 2002 do 2004. Predsednik Oaks je povedal, da je navdušen, ker vidi, da so filipinski sveti »močnejši in bolj zvesti kot takrat, ko je pred šestimi leti s Filipinov odšel«.

Škof Burton je dejal: »To je bil čudovit dan, ki ga je Bog poslal ljudem, ki živijo v tem delu sveta. Radosti me, ker imam priložnost, da sem tukaj in občutim duha, ki je danes tu.«

Starešina Walker je rekel: »Prepričan sem, da si bodo filipinski sveti za vedno zapomnili, kako je predsednik Monson prišel in bil tako prijeten, prijazen in ljubezniv. Zapomnili si bodo, kako je bil pozoren do otrok.«

Gerald E. Mortimer iz Ammona v Idahu bo služil kot tempeljski predsednik, njegova žena, Linda Mortimer, pa kot tempeljska matrona. Svetovalca predsednika Mortimerja sta Reynaldo L. Cuyong iz filipinskega mesta Cagajano de Oro in Jesse Lee Byram iz mesta Rgby v Idahu. Njuni ženi, Virginia Cuyong in Debra Byram, bosta služili kot pomočnici sestre Mortimer.

Predsednik Monson je od začetka polaganja temeljnega kamenja do zadnje predstavitve pozdravil veliko otrok. Z njimi se je rokoval in se veliko pogovarjal, kakor bi se ljubeči dedek.

Na poti na zadnji del posvetitve se je ustavil ob Kyle Ayessi Pacani, ki ima devet let in je iz veje Carmen v filipinskem kolu Liloan. Sprva se je zdelo, da je nekoliko sramežljiva, in se je s predsednikom Monsonom pogovarjala zadržano. Nakar je nenadoma stekla k njemu in ga objela okrog pasu. Tudi on je ljubeče objel njeno drobno telesce.

Tisti, ki so bili temu čustvenemu dogodku priča, so se ganjeno odzvali z »ooo«.