Angel Moroni poletí na Tempelj London

Dva in pol metra visok kip angela
Moronija je izdelan iz steklenih
vlaken in prekrit z zlatimi lističi.

Foto: Braden Howard

LINGFIELD, SURREY, ANGLIJA Ko je trinajstletni Aaron Glover iz oddelka Southmead v Bristolu v Angliji izvedel, da bodo v ponedeljek, 15. decembra, na koničasti zvonik Templja London v Angliji postavili kip Moronija, ga je navdal »topel občutek« in vedel je le, da »mora biti tam«. Mama ga je opravičila pouka v šoli, toda tega7, kako bo prepotoval dvesto enainštirideset kilometrov do templja, ni vedel.

Bob Horton, prav tako iz Southmeada, se je odločil iti v tempelj, da bo ta »edinstveni dogodek« ovekovečil za svoje vnuke, povabil pa je tudi sočlana oddelka, Paula Webstra, ki je predlagal, da povabita mladega diakona Aarona. Nista vedela, da bi se dogodka rad udeležil.

Trojica je s še stopetdesetimi drugimi stala pod sivimi, grozečimi oblaki in gledala helikopter, ki je priletel iz triindevetdeset kilometrov oddaljenega Buckinghamshira ter dvignil dva in pol metra visok, z zlatimi lističi prekrit kip na vrh petdeset let starega templja. Gradbeni oder, ki so ga postavili prej, je gradbenikom omogočil dostop na vrh skoraj petinpetdeset metrov visokega koničastega stolpa in kip zavarovati.

Zaradi dogodka se je za kratek čas zaustavil promet na zelo prometni cesti A22, ki gre mimo templja, in opazovalci so stopili iz avtomobilov, da bi pokukali skozi tempeljska vrata.

Starešina Braden Howard, misijonar v angleškem misijonu Južni London, je rekel: »Kip se je na poti k vrhu vrtel okrog in okrog s trobento v roki, kot da bi hotel reči: ‘Tukaj sem!’ To nam je bilo všeč.«
»To je uresničitev sanj,« je rekel David Scarlet iz vzhodnega oddelka Grinstead v okolišu Crawley v Angliji. »Vse svoje življenje v Cerkvi sem bil priča, kako so se dogajali čudeži, ta pa je eden od njih.«

S postavitvijo Moronija se je zaključila petdeseta obletnica Templja London, ki ga je leta 1958 prvič posvetil predsednik David O. McKay, leta 1993 pa ga je ponovno posvetil predsednik Gordon B. Hinckley. Jubilejni projekt je vključeval tudi obnovo dvorca in središča za obiskovalce, pridobitev novih misijonarskih pisarn na tempeljskem trgu in prenavljanje nastanitvenega središča za tempeljske delavce.

Tempelj se pridružuje drugim templjem svetih iz poslednjih dni po svetu – v Tokiu, Sao Paulu, Bernu in Freibergu – ki so nedavno pridobili ta znani kip, ter nekako uresničuje besede apostola Janeza: »Videl [sem] drugega angela, ki je letel po sredi neba.«

Zares je poletel. Helikopter je kip iz steklenih vlaken dvignil in poletel do bližnjega zvonika. Zaradi te nove pridobitve so odstranili sto osemdeset centimetrsko trdno leseno konico z bakrom prekritega koničastega zvonika. Preostanek zvonika je lesen okvir z bakreno prevleko.

»Nazadnje bo tempelj le dokončan,« je dejal Rowland Elvidge, nekdanji predsednik Templja London v Angliji, ko je stal na mokri trati ter dogodek opazoval. Brat Elvidge je bil naklonjen načrtu, da bi angela Moronija postavili na tempelj, in si prizadeval pridobiti vsa krajevna soglasja.

»To prizadevanje Tempelj London uvršča v družino templjev,« je dejal Michael Fagg, sedanji predsednik omenjenega templja.

»Običajno se angela Moronija na vrh templja postavi z velikim žerjavom,« je pojasnil Carl Champagnie, ki je vodil več gradbenih projektov na tempeljskih zemljiščih. »Vendar bi za to, da bi dosegli vrh zvonika, potrebovali osemdeset tonski žerjav, katerega teža bi lahko povzročila škodo na posesti.« Poleg tega je bila uporaba helikopterja cenejša od žerjava. Gradbeni delavci, oblečeni v delovna oblačila, so nosili bele rokavice, da bi zaščitili krhko zunanjost kipa, prekritega z zlatimi lističi.

»Delali smo na Buckinghamski palači in številnih katedralah,« je pojasnil Bob Bolton, gradbeni inženir v podjetju Stone West, »vendar smo tokrat prvič delali z angelom.«