Cerkveni voditelji prižgali zeleno luč za gradbeni načrt za izkoriščanje sončne energije

SALT LAKE CITY 27. april 2010 Predsedujoče škofovstvo Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je predstavilo najnovejša cerkvena okolju prijazna gradbena prizadevanja pri prvi zgradbi za bogoslužje na sončno energijo na severni polobli. Nova zgradba v Farmingtonu v Utahu je simbol prizadevanj Cerkve, da pri svojih gradbenih načrtih stalno uporablja naprednejšo tehnologijo. Strešne sončne celice bodo dajale dovolj energije za vso zgradbo, s čimer bodo vsako leto prihranili približno 6.000 dolarjev.

Prva cerkvena zgradba s sončnimi celicami, ki se nahaja v Farmingtonu v Utahu.

Delavci na zgradbi za bogoslužje v Farmingtonu v Utahu nameščajo strešne sončne celice.

»Bistvo tega je, da ustvarimo kraj čaščenja, ki je v sozvočju z okoljem,« pravi H. David Burton, predsedujoči škof Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki je odgovoren za vzdrževanje cerkvenih zgradb. »Že desetletja iščemo inovativne načine, s katerimi bi izrabili naravne vire v naših zgradbah za bogoslužje, ki odražajo našo zavezanost k temu, da smo modri skrbniki Božjih stvaritev.«

Zgradba za bogoslužje v Farmingtonu je v sklopu pilotskega programa, ki ponazarja neumorna cerkvena prizadevanja, da bi za okolje lepo skrbeli in ga ohranjali. Trenutno so v gradnji še štirje drugi prototipi cerkvenih zgradb za bogoslužje, in sicer v mestu Eagle Mountain v Utahu, Apache Junction v Arizoni ter Logandale in Pahrump v Nevadi. S sončno energijo se poleg zgradbe v Farmingtonu napajata tudi zgradbi v mestih Apache Junction in Logandale.

Po zaključku bodo te zgradbe dobile tako imenovani certifikat »LEED« (vodilni v energetskih in okoljskih načrtih), zgrajene pa bodo po najvišjih gradbenih merilih. Novinarjem so razkazali zgradbo v Farmingtonu, zato da bi izpostavili nekaj njenih okolju prijaznih lastnosti, med katerimi so visoko učinkovit sistem ogrevanja in hlajenja, ki se lahko uporablja izmenično z opremo za sončno energijo, potem pokrajinska arhitektura in vodne instalacije, zaradi katerih se poraba vode zmanjša kar za petdeset odstotkov, in posebna okenska stekla, ki izkoristijo kar 78 odstotkov energije sončne toplote.

»Te zgradbe so zasnovane tako, da trajajo veliko, veliko let,« je dejal Dean Davies, upravni direktor cerkvenega oddelka za skrb za zgradbe. »Morda je vgradnja določenega sistema na začetku res dražja, a ker so obratovalni stroški nižji in življenjska doba daljša, je na koncu to bolje za nas in tudi za okolje.«

Pravzaprav se 75 odstotkov tehnologije, ki ustreza certifikatu LEED, v cerkvenih zgradbah uporablja že vrsto let.

»Resno mislim, da smo se hitro razvili,« pravi Davies, saj »sodobno tehnologijo uporabljamo v svojih gradbenih načrtih, in sicer vse od materialov, računalniško zasnovanih modelov, pa do sistemov za upravljanje z elektriko.«

Na primer, cerkvene zgradbe v baltski državi Latviji imajo vgrajeno talno ogrevanje za večjo energetsko učinkovitost med hudimi zimskimi meseci, Tempelj Vernal je bil obnovljen tako, da so uporabili obstoječi material zgodovinskega vernalskega tabernaklja, zgradbo za bogoslužje v Susanvillu v Kaliforniji pa ogrevajo z geotermalno energijo, ki jo daje vrelec, ki se nahaja na cerkvenem ozemlju.

Nova tehnologija se uporablja tudi pri pokrajinarstvu. Senzorji za vlago preko satelita spremljajo vremenske pogoje, zato da se v dežju izključijo cerkvene škropilnice številnih zgradb za bogoslužje po državi. Zgradba cerkvenega urada (The Church Office Building) v Salt Lake Cityju pa celo uporablja več podzemnih vrelcev za ogrevanje in hlajenje.

Jared Doxey, cerkveni direktor za arhitekturo, inženirstvo in gradnjo, je dejal: »Pomembno je, da so zgradbe zasnovane tako, da odražajo skupnost, v kateri se nahajajo.« Dodal je, da je »ohranjanje okolja samoumevni del načrtovalnega postopka. V industriji smo si vedno prizadevali upoštevati najboljše izvedbe. Oprijeti se hočemo najboljšega mišljenja. Če se pojavi nova tehnologija, ki zmanjša končne stroške vzdrževanja in je poslovno smiselna, jo hočemo privzeti.«

To zlasti velja zato, ker Cerkev vzdržuje 17.000 zgradb za bogoslužje in vsak delovni dan v tednu gradi ali širi nove zgradbe. Škof Burton je dejal: »Ker Cerkev po vsem svetu še naprej raste in je potreba po zgradbah za bogoslužje vse večja, se moramo bolj kot kdaj prej odločati za modre gradbene izvedbe, ki koristijo tako okolju kot našim članom.«

»To iniciativo so sprožili člani,« je dejal Davies, »predstavlja pa to, kaj naši člani čutijo do skupnosti, v katerih živijo.«