Krščanstvo - slediti Jezusu v besedah in dejanjih

Salt Lake City, 3. november 2011

"Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!" Mt 7,7 in Lk 11,9

Vsakdo, ki pozna zgodovino krščanstva, ve, da je bila precej zapletena. Beseda »kristjan« je bila prvič uporabljena v času Nove zaveze (gl. Apd 11:26), s katero so opisali apostole, ki so sprejeli sporočilo in odrešitev Jezusa Kristusa. Po dveh tisočletjih je do sedaj prestalo stoletja sprememb in izkusilo obdobja rasti, preganjanja, reformacije, razkolov, globalizacije in še marsičesa. Medtem ko je krščanstvo navdihovalo vernike vseh ras in narodnosti, se je razvilo v veliko ločin in razvilo različne nauke. Posledica tega je bila, da se je v verskem svetu začelo neprestano razpravljati o vprašanjih, kdo bi se moral imenovati kristjan in kdo ne.

Verska prepričanja niso nič kaj lahka zadeva in zgolj prav je, da se jih jemlje resno. Vendar po besedah predsednika Fullerjevega seminarja, Richarda J. Mouwa, včasih iskreni in dobromisleči sogovorci zaradi svojih raznolikih doktrinarnih prizem »govorijo drug mimo drugega«.

Kajti nekateri v krščanski tradiciji posameznikovo krščanskost prvobitno opredeljujejo s teološkimi ločnicami. Zatorej se mora človek držati teološke tradicije, ki je bila pred ustanovljenimi veroizpovedmi oziroma verskimi izjavami (kot so nicejska veroizpoved in kalcedonske formulacije), katere so nastale več stoletij po smrti Jezusa Kristusa in potem ko je bila Nova zaveza že zapisana.

Obstajajo razlike med postbibličnimi veroizpovedmi in nauki Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Sveti iz poslednjih dni predvsem verjamejo, da so Bog Oče, Jezus Kristus in Sveti Duh eno glede odločitev in namenov, vendar niso dobesedno eno bitje, kakor predpostavljajo verski koncepti o sveti trojici. Člani Cerkve prav tako verjamejo v žive »apostole in preroke« (Ef 2:20) in v bolj odprt kánon svetih spisov, ki vključuje Staro in Novo zavezo Svetega pisma ter Mormonovo knjigo kot še eno zavezo Jezusa Kristusa.

To, da nekateri Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni opisujejo kot nekrščansko cerkev, pred vsakršnim občinstvom ustvarja napačno predstavo, da je v središču mormonske vere nekaj drugega kot Jezus Kristus.

Za svete iz poslednjih dni je Jezus Kristus Odrešenik vseh ljudi in božanski Božji Sin. On je tisti Jezus Kristus iz Nove zaveze, ki je učil o veri in o ljubezni do Boga in vseh ljudi. Predmet mormonske predanosti in čaščenja je Jezus Kristus - ne Mojzes, Pavel ali Joseph Smith. Prerok Joseph Smith je učil: »Osnovna načela naše veroizpovedi so pričevanje apostolov in prerokov o Jezusu Kristusu, da je umrl, bil pokopan in da je tretji dan spet vstal in se dvignil v nebesa; vse drugo pa, kar se nanaša na našo veroizpoved, je le dodatek temu.«

To je resnično vsakdanja dejanskost svetih iz poslednjih dni. Jezus Kristus je neprenehoma v ospredju in v središču življenja članov, ki živijo v skladu s svojo veroizpovedjo. Kadar mormoni molijo k Bogu, na primer, to delajo v imenu Jezusa Kristusa. Krst s potopitvijo glede na simbolizem smrti in vstajenja Jezusa Kristusa zaznamuje človekov začetek vere. Zakrament (ki ga drugi krščanski običaji imenujejo obhajilo) se pripravi vsak teden pri nedeljskem bogoslužju za člane, da ob tem premišljujejo o milosti Jezusa Kristusa. Ko sveti iz poslednjih dni prosijo za odpuščanje, to počnejo preko odkupnega žrtvovanja Jezusa Kristusa. Služijo revnim in pomoči potrebnim in darujejo svoj čas in denar v številnih človekoljubnih prizadevanjih, zato da bi sledili Kristusovim naukom. Kristusova podoba krasi zgradbe za bogoslužje in templje te vere. Cerkveni voditelji in člani pričujejo o dejanskosti in božanskosti Jezusa Kristusa. Božji Sin se pojavlja v uradnem imenu Cerkve: »Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni«. Čeprav nekateri zunanji opazovalci svete iz poslednjih dni poznajo kot mormone, so člani prepričani, da pripadajo Kristusovi Cerkvi.

Sveti iz poslednjih dni po svojih najboljših močeh v svojem obnašanju, govoru, mislih in prepoznavnosti odražajo Kristusa in njegove nauke. Če člana vprašate, kaj pomeni to, da pripada Cerkvi, vam bo rekel, da v samem bistvu to pomeni verjeti v Jezusa kot v Odrešenika sveta in mu slediti.

Za svete iz poslednjih dni to, da si kristjan, pomeni, da si učenec Jezusa Kristusa in predvsem da ga imaš rad ter ga častíš. To pomeni, da Kristusa cenimo in da je v središču našega življenja s svojimi nauki iz Nove zaveze. To pomeni, da si prizadevamo živeti, kakor je Kristus zapovedal, tako da ga častimo v besedah in dejanjih. To je pomen tega, da si kristjan, in nobenega dvoma ni, da sveti iz poslednjih dni - ki svoje življenje usmerjajo na podlagi vsega tega - pripadajo krščanski veroizpovedi.

Če bi radi več izvedeli o tem, kako sveti iz poslednjih dni častíjo Jezusa Kristusa, preberite uradno cerkveno izjavo o Odrešeniku z naslovom »Živeči Kristus - pričevanje apostolov«.