Mormonski apostol pri spodbujanju verske svobode kliče k strpnosti in modrosti

12. september 2011 - Salt Lake City

Starešina Dallin H. Oaks iz zbora dvanajstih apostolov Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je 11. septembra v nagovoru mladim, ki ga je naslovil »Resnica in strpnost«, spregovoril o štirih ključnih načelih, ki bi morala voditi vsakršno versko nastopanje v javnosti.

To, da vemo, kako se spoštljivo in verodostojno sporazumevati v javnosti, je kritičnega pomena, je dejal starešina Oaks, kajti »v današnjem svetu je skupno življenje z vzajemnim spoštovanjem razlik drugih izziv«. Starešina Oaks je poudaril, da gredo versko in javno življenje, resnica in strpnost z roko v roki. »Zagovarjati moramo resnico, tudi ko smo strpni in spoštujemo prepričanja in ideje, ki se razlikujejo od naših, in ljudi, ki jih zastopajo.«

Starešina Ballard je zato, da bi spodbudil boljše razumevanje tega, kako bi se moralo pravo javno nastopanje »zavedati ravnotežja med resnico in strpnostjo«, podal naslednja načela, ki nas bodo vodila:

»Ko verniki v Jezusa Kristusa ponesejo svoj vidik resnice v javnost, si morajo prizadevati za Gospodov navdih, da bodo selektivni in modri pri odločitvi, katero pravo načelo naj si prizadevajo spodbujati z zakonom oziroma izvršilnim dejanjem. Na splošno bi si morali prizadevati za tiste zakone oziroma izvršilna dejanja, ki omogočajo prepričanja, ki so za vernike značilna, kakor so uzakonjenje čaščenja, in sicer z udeležbo. Verniki so lahko manj previdni pri prizadevanjih za tisto vladno dejanje, ki podpira načela, ki so širša kot zgolj to, da se jim omogoči izvajanje njihovih prepričaj, kakor so zakoni glede javnega zdravstva, varnosti in morale.«

Ko si verniki prizadevajo, da bi svoja stališča zastopali v javnosti, bi morale biti njihove metode in zagovorništvo vselej strpno do mnenja in stališč tistih, ki niso njihove veroizpovedi. Ne bi smeli podpihovati ekstremizma, ki družbo deli. Verniki moramo o svojih nasprotnikih vedno govoriti ljubeče ter jim izkazati potrpežljivost, razumevanje in sočutje. Krščanskim vernikom je zapovedano, naj ljubijo bližnje, odpuščajo in delajo dobro tistim, ki so do njih kruti. [...] Kot verniki bi morali svoje argumente in stališča oblikovati tako, da bi s tem prispevali k razumskemu pogovoru in spravi, ki sta nujni za demokratično vodenje pluralistične družbe. Tako bomo spodbujali oliko, ki je nuna za ohranitev naše civilizacije.

Vernikov ne bi smelo odvrniti splošno znano naročilo, naj si prizadevajo uzakoniti moralnost. Veliko zakonskih področij je osnovanih na judovsko-krščanski moralnosti in tako je že stoletja. Naša civilizacija je osnovana na moralnosti in brez nje ne more obstajati.

Verniki ne bi smeli odstopiti od tega, da bi si prizadevali za tiste zakone, s katerimi bi ohranili takšne pogoje v družbi, oziroma za takšno politiko, ki jim pomaga pri zagotavljanju pogojev za izvajanje njihove vere, kjer so takšni pogoji oziroma politika prav tako naklonjeni javnemu zdravju, varnosti in moralnosti. [...] Kjer pa so verniki v večini, bi morali biti vedno pozorni na poglede manjšine.«

Starešina Oaks je ob zaključku svete iz poslednjih dni rotil, naj bodo »bolj modri in spretni pri pojasnjevanju in prepričevanju glede [svojih] pogledov in pri izvajanju [svojega] vpliva, ko ga [imajo]«.