Neprecenljiva škoda

Sredi ostankov požganih hiš člani iščejo upanje za nov začetek

SAN DIEGO, Kalifornija --- Člani svetih iz poslednjih dni v Powayju, ki se po silovitem uničujočem divjanju gozdnih požarov, ki so razdejali celotne skupnosti, spopadajo z izgubo svojih domov, na hiše še vedno gledajo zgolj kot na »nekaj«, kar se da nadomestiti.

Toda ko je Gary Sabin, predsednik okoliša Poway v Kaliforniji, hodil med ožganimi zidovi in dimnikom, obdanimi z ruševinami, iz katerih se je še vedno kadilo, kjer sta nekdaj živela Mark in Terri Wery, člana Cerkve, je bila velika škoda članov Cerkve in njihovih sosedov očitna.
      To opustošenje v nekdaj zelo gozdnem okolišu je del kakih 80.940 hektarjev požganega zemljišča v severnem delu okraja San Diego, ki se širi od Witch Creeka do Rancho Santa Feja, kjer je bilo uničenih petsto domov ter več kot petsto drugih zgradb. V tem požaru je dom izgubilo najmanj šestnajst družin članov od približno triintridesetih potrjenih, skupaj pa je v več kot dvanajstih požarih, ki so se na jugu Kalifornije širili zaradi vetra brez doma ostalo skoraj sto članov Cerkve. To je le eden od najmanj sedemnajstih požarov, ki so na jugu Kalifornije med 20. in 25. oktobrom terjali osem življenj, uničili več kot tisoč petsto domov in opustošili okoli sto šestinosemdeset hektarjev površine ter povzročili škodo v vrednosti najmanj ene milijarde dolarjev.
      Brat in sestra Wery, ki sta bila med več sto tisočimi prebivalci okraja San Diega, ki so jih 22. oktobra med divjanjem požara evakuirali, sta iz poročil medijev in klicanjem ljudi poskušala ugotoviti, kaj se dogaja z njuno hišo. Slabo novico jima je sporočil devetnajstletni prijatelj njunega sina Ezra, ki si je ogledal zemljišče. Sestra Wery je rekla, da je bila njena prva misel: »Ne!«
      »Ne moreš si predstavljati, da bo to doletelo tebe,« je rekla. »To je nekaj, kar razumsko ne moreš doumeti.« Ko je na to, da je ostala brez doma, začela gledati v pravi luči, je rekla: »Nič ne moremo vzeti s seboj. To so zgolj stvari.«
       Sestra Wery je poskrbela za oskrbo nekaj starejših ljudi v veliki hiši in bila dva dneva po evakuaciji popolnoma zaposlena s tem, da je bilo zanje dobro poskrbljeno. Trem ženskam, ki niso imele kam, je kmalu našla dom za ostarele in rekla, da se je vzradostila, ko je ugotovila, da je njegov lastnik član Cerkve.
      Požar je bratu in sestri Wery spremenil življenje, vendar jima ni za<st1:personname w:st="on">maja</st1:personname>l vere. Rekla je, da sta se bolj kot kdaj prej čutila blagoslovljena, ker so bili vsi njuni družinski člani v redu in ker je brat Wery lahko pred odhodom v avto naložil potrdilo o poroki, poročne slike, družinske slike in druge pomembne spomine.
      Sestra Wery se je spomnila lekcije, ki se jo je naučila v pogovoru s predsednikom Sabinom. V sredino beležke je naredil piko. Prosil jo je, naj si zamisli, da se robovi strani raztezajo v širne daljave. Rekel ji je, da je življenje pika, nepomembna za preostanek strani, ki predstavlja neskončnost. »Moj mož je rekel, da je ta dogodek najverjetneje sreča v nesreči,« je rekla, verujoč, da je to res, čeprav ne moreta ugotoviti pravega vzroka, dokler ne bosta zapustila pike.
      Jeffu in Chris Mangum je vera, o kateri sta govorila s predsednikom Sabinom, prav tako pomagala prebroditi, da sta izgubila hišo v sedaj počrneli soteski znotraj meja oddelka Green Valley.  Skoraj vse, kar je ostalo, sta bila žar in bazen za hišo. Bazen je bil poln vode, črne od pepela. Potem ko je brat Mangum izvedel, da je njegova hiša zgorela do tal, je predsedniku Sabinu povedal, da je pomislil na svoje prednike pionirje, ki so skoraj v istem letnem času pred stoenainpetdesetimi leti stradali in zmrzovali pri kraju Martin's Cove v Wyomingu.
      »Če so oni zmogli,« je rekel brat Mangum, »lahko tudi jaz hišo, ki je bila zavarovana, zgradim znova.«

       Predsednik Thundstrom ni le privolil, ampak se je dela lotil tudi sam. Predsednik Sabin je rekel, da je bilo okoliško središče po prihodu njihove skupine že založeno, opremljeno in pripravljeno na nudenje pomoči, tolažbe ter veselja evakuirancem.
      Člani Cerkve so darovali hrano in druge potrebščine. Društvo za pomoč je pripravilo in razdeljevalo obroke hrane. »Ker so bile šole zaradi požarov zaprte, so skupine mladih iz vsakega oddelka z mladimi neporočenimi spraševale, kako bi lahko pomagali,« je rekel Marty Morgan iz vélikega svéta okoliša San Diega, ko so ga prosili, naj pomaga pri vodenju središča. Rekel je, da so mladi z veseljem privolili, da bodo pomagali tako, da bodo čistili, pekli piškote in zabavali otroke.
      Škof Harold Smith iz oddelka Del Cerro, ki je središče nadziral, je rekel, da so v okolišu služili tudi tako, da so poskrbeli za prevoz evakuirancev, ki so hoteli izkoristiti ponudbo krajevnih članov, da vsako jutro odprejo vrata svojih domov tistim, ki so se želeli oprhati.
      »Zdelo se je, da tisti, ki niso utrpeli škode, zelo močno želijo pomagati,« je rekel predsednik Sabin, misleč na člane okoliša San Diega, svoj okoliš in številne prijatelje ter poslovne sodelavce, ki živijo daleč od San Diega. »Nesebičnosti je veliko.«
      Vidi, da se sedaj nesebičnost nadaljuje, ko si ljudje začenjajo pomagati med seboj, da bi si opomogli  od te travmatične izkušnje s požarom.