Človek človeku - 09.07.2008 |

Člani Cerkve iz Hong Konga tekajo sem ter tja
v tovarni, ki je na razpolago v notranjosti Kitajske
za zbiranje 10.000 paketov za osnovno preživetje,
da bi olajšali trpljenje žrtvam potresa na Kitajskem.

Kmalu potem, ko so cerkveni voditelji zaprosili za pomoč, je 23. in 24. maja več kot šeststo članov vseh starosti iz Hong Konga odpotovalo v bližnji Shenzhen na Kitajskem, da bi pripravili 10.000 paketov za osnovno preživetje za žrtve potresa v Sečuanu na Kitajskem.
Eden od shenzhenskih poročevalec, ki je dogodek spremljal, je dejal: »Nisem še videl, da bi na Kitajsko naenkrat prišlo pomagat toliko prebivalcev Hong Konga.«
Starešina Sam Chi Hong Wong, področni sedemdeseteri za Hong Kong, je povedal kitajski pregovor, s katerim je opisal duha prostovoljcev: »Pri nudenju pomoči smo enega srca in enih misli.«
Ko je neka prostovoljka zapirala paket z nujno pomočjo, je rekla, da sveti iz poslednjih dni iz Hong Konga ne pošiljajo samo stvari za osnovno preživetje, »temveč pošiljamo tudi svojo ljubezen in misli«.
V vsakem paketu so bili krekerji, mleko v prahu, meso v pločevinkah, rezanci za hitro pripravo, milo, zobna ščetka in pasta, brisače, dežni plašč, odeja in pitna voda.
Prizadevanja so organizirale dobrodelne organizacije svetih iz poslednjih dni pod vodstvom starešine Stanleyja Wana, področnega sedemdeseterega in azijskega direktorja dobrodelnih organizacij SPD. Brat Bruce Lai, kitajski poslovnež iz Hong Konga in član Cerkve je ob tem dogodku dal na voljo svojo tovarno v Shenzhenu. Združenje kitajskih dobrodelnih organizacij, ki je prav tako sodelovalo pri teh prizadevanjih, je omogočilo razdelitev zalog s pomočjo na težko dostopnem terenu potresnega področja.
Brat Bruce Lai je izjavil: »Voda nas lahko loči, toda naše prijateljstvo (s kitajskim ljudstvom) se ne bo prekinilo. Naša kri je gostejša od vode.«
Tretjina od 1.300 zaposlenih v tovarni brata Laija je iz province Sečuan. Nekateri so odšli iz tovarne domov pomagat družini.
Starešina Wan je dejal: »Resnično sem hvaležen in zelo ganjen, da je tako veliko članov tako pripravljenih pomagati, da so na pomoč prišli iz daljnega Hong Konga. Vemo, da smo združeni v duhu in v prizadevanjih, da bi pomagali prizadetim.«
Člani so morali sami pridobiti vize in poskrbeti za prevoz do meje. Ko so bili enkrat na drugi strani meje, je bilo poskrbljeno za avtobusni prevoz do in iz tovarne.
Neka sestra je poročala, da je do meje namesto z avtobusom odšla s taksijem. Ko je taksistu pojasnila, kaj je tisti dan delala, ji voznik ni nič zaračunal. Rekla je, da hoče tudi sam prispevati k prizadevanjem.
Poleg paketov z najnujnejšo pomočjo so dobrodelne organizacije SPD krajevnim uradnim organom in shenzhenskemu Rdečemu križu izročile tudi ček. Sredstva so prišla iz darovanj članov Cerkve. Podpredsednica shenzhenskega Rdečega križa, Zhao Li Zhen, je obljubila, da bodo denar dobro uporabili za reševanje življenj v Sečuanu.
Lynette Chen iz veje Victoria v Hong Kongu je občutja dneva povzela z naslednjimi besedami: »Danes sem bila priča evangeliju pri delu.«