Prostovoljci pomagajo skupnosti, da bi napravila dober vtis

Člani področja Vancouver so stopili skupaj pri organizaciji iger.

Avstralka Torah Bright nosi svojo državno zastavo, ko svojo ekipo vodi na otvoritveni slovesnosti zimskih olimpijskih iger 2010. Avstralska deskarka na snegu vodi z zgledom, s tem ko živi po pozitivnih vrednotah. Na olimpijadi z lastnim zgledom vodijo tudi drugi člani Cerkve in veliko jih izžareva duha prostovoljstva

VANCOUVER, BRITANSKA KOLUMBIJA V ozadju s snegom pokritih gora in lepih razgledov na ocean bodo številni člani Cerkve opravljali svojo vlogo tako, da bodo gostili svet med zimskimi olimpijskimi igrami, ki bodo leta 2010 v Vancouvru v Britanski Kolumbiji. Pričakuje se, da bo na teh olimpijskih igrah sodelovalo približno 25.000 prostovoljcev, med katerimi so člani Cerkve, vključno s kolskim predsednikom, dvema svetovalcema iz kolskih predsedstev in neka mama SPD.  Spodbuja jih želja po služenju in da bi svoji skupnosti dali nekaj v zameno.

Predsednik britanskokolumbijskega kola Vancouver, Thomas Walker, ki je zobozdravnik, se je javil za hostesnika na dogodkih v olimpijski vasi Cypress Mountain, kjer se bodo odvijala tekmovanja v snowboardingu in prostem smučanju.

Med drugim je zadolžen za to, da trga vstopnice, usmerja množice, odgovarja na vprašanja in skrbi, da se gostje in atleti počutijo varno ter da so zadovoljni. Predsednik Walker je bil za prostovoljca izbran delno tudi zato, ker je dvojezičen; francosko se je naučil, ko je služil v vzhodnofrancoskem misijonu. Opazil je, da so ga presenetili s testom o znanju francoščine, ko ga je po telefonu poklical član olimpijskega osebja in z njim govoril francosko. »Očitno sem preizkus opravil, ker na moji uniformi piše ‘Bonjour’, kar pomeni, da lahko pomagam francosko govorečim obiskovalcem.« Rekel je: »Zdelo se mi je, da je [prostovoljstvo] dober način, da se naši čudoviti skupnosti tu v Vancouvru nekaj da v zameno in da se svetu pomaga, da bodo uživali v lepotah našega področja in jih cenili.«

Javil se je tudi drugi svetovalec predsednika Walkerja, David Iwaasa. Slednji sodeluje s kanadsko olimpijsko ekipo in služi v britanskokolumbijskem mednarodnem medijskem središču sredi Vancouvra.

Čeprav je daleč od gorskih pobočij, bo pomagal tako državnim kot mednarodnim medijem, da se bodo srečali s člani kanadske ekipe. Predsednika Iwaasa so za delo v medijskem središču izbrali tudi zaradi služenja v Cerkvi. »Svoje francoske govorne sposobnosti sem lahko izpilil, ko so me poklicali za člana visokega svèta francoskega kola v Parizu, ko sem delal za kanadsko vlado. Svoje mesečne govorne zadolžitve sem moral opraviti v francoščini, kasneje pa so me poklicali za kolskega predsednika Mladeničev, zaradi česar sem bil res prisiljen govoriti francosko.« Predsednik Iwaasa je imel priložnost uporabiti tudi znanje svojega drugega tujega jezika - japonščine. »Kot mlad misijonar sem služil na Japonskem, z ženo Jane pa sem se nedavno ravno vrnil s služenja, kjer sem bil predsednik japonskega misijona Fukuoka. Zaradi tega sem se res veselil, da bom uporabil nekaj svojih jezikovnih sposobnosti, da bom služil lastni domovini Kanadi. Zanimivo je, da je na obeh straneh pisarne kanadske olimpijske ekipe pisarna dveh glavnih japonskih časopisov. Že sem imel priložnost, da sem v japonščini pomagal tako njim kot poročevalcu japonske televizije.«

Prostovoljstvo in služenje sta tudi sestavni del življenja Franka Deyella, ki ni dejaven samo v Cerkvi kot drugi svetovalec britanskokolumbijskega kolskega predsedstva Surrey, temveč tudi pri skavtih in v skupnosti. Predsednik Deyell se je rodil na Shetlandskih otokih na Škotskem in je že kakšnih trideset let spreobrnjenec v Cerkvi ter generalni upravitelj uspešne proizvodne tovarne, v kateri nadzoruje kakšnih 155 zaposlenih. Vendar bo med olimpijado služil kot voznik in po raznih olimpijskih prizoriščih vozil olimpijske ter razne visoke državne in mednarodne osebnosti. Rekel je: »Všeč mi je duh, na katerega naletiš med prostovoljci. Srečaš najprijaznejše ljudi in osvežujoče je, da sodeluješ z ljudmi, ki jih bolj kot dobiček zanima služenje.«

Susan Wotherspoon je dejavna mama štirih otrok: dve dekleti hodita na Univerzo Brighama Younga, sedemnajstletni sin igra polprofesionalni hokej s portlandskimi (Oregon) Winterhawksi, dvanajstletni sin pa je še vedno doma. Susan bo služila kot hostesa v Pacific Coliseum (Pacifiškem koloseju), kjer se bo odvijalo tekmovanje v umetnostnem drsanju - posamezno in v parih - ter hitrostno drsanje. Ko so sestro Wotherspoon, ki je prva svetovalka predsedstva Društva za pomoč prvega oddelka v Surreyju, vprašali, zakaj se je javila za prostovoljko, je dejala: »Kot člani Cerkve vse življenje posvečamo prostovoljnemu delu. Vsi moji otroci so zelo dejavni v najrazličnejših športih - bejzbolu, nogometu, hokeju itn. - in hotela sem narediti nekaj, s čimer bi športnike podprla. Zdelo se mi je tudi, da bi bilo zabavno, če bi zimske olimpijske igre postale del mojih lastnih doživetij.«

Ti člani Cerkve kot zvesti Kanadčani navijajo za kanadsko olimpijsko ekipo, medtem ko dejavno služijo športnikom in gledalcem iz vsega sveta. Veliko dela imajo tudi s pripravami na dan odprtih vrat in s posvetitvijo novega britanskokolumbijskega Templja Vancouver, ki je predvidena maja letos.