Sporočila voditeljev Cerkve - 08.09.2011 |
Starešina Erich W. Kopischke
Gospod je že v Adamovih dneh svojim otrokom zapovedal, naj imajo drug drugega radi. Vendar je obenem objokoval dejstvo, da jih je veliko brez ljubezni in da sovražijo lastno kri1.
Nebeški Oče ve, da dragoceni dar večnega življenja njegovi otroci lahko prejmejo le, če se odločijo, da imajo Boga radi kot svojega očeta in če sta med njimi ljubezen in sloga. Odrešenik je molil za svoje učence, »da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju«2.
Adamu pa je po krstu pritrdil, da je Adam z njim, Božjim sinom, eno in da tako vsi lahko postanejo njegovi sinovi3. Gospod je preroku Josephu naročil, naj uči, naj vsakdo svojega brata ceni kakor sebe in naj bodo eno. Posvaril jih je, naj bodo eno, kajti če ne bodo eno, niso njegovi4.
Pogosto sem premišljeval o pomembnem načelu sloge in zakaj je tako bistveno. Moj zaključek je, da sloga ustvarja, izgrajuje in ohranja moč. Daje nam moč, da lahko premagamo vsakršno oviro, dosežemo vsakršen cilj in se zoperstavimo vsakršnemu neželenemu vplivu, ki bi lahko prizadel nas ali našo družino. Če živimo po načelu sloge, se ne bomo bali delati dobrih del, Gospod pa nam je obljubil, da nas, četudi se Zemlja in pekel skupaj zarotita proti nam, če bomo zgrajeni na njegovi skali, ne bosta premagala5.
Wilford Woodruff je dejal: »Mislim, da ni potrebna dolga razprava, da bi nam dokazali, da je sloga moč in da imajo složni ljudje moč, ki je nesložni nimajo.« Nadaljuje: »Božji sveti lahko uspevajo le, če so složni.«6
Po drugi strani je pomembno razumeti, da je nesloga vzrok za obup in propad. Gospod je posvaril: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno, in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.«7 To je nadvse res v vsakem možnem življenjskem položaju, v katerem se znajdemo. Če hočem obstati in biti uspešen ter srečen kot posameznik, moram biti »eno s seboj in z Bogom«. Če hočemo obstati in biti uspešni ter srečni v zakonu in družini, moramo biti složni. Če hočemo obstati in biti uspešni ter srečni v oddelkih in kolih, moramo biti složni. V vsakem primeru bo nesloga vodila v propad. Oslabila nam bo sposobnost, da bi obstali in napredovali. Posledično nas bo doletela nesreča in pogosto tudi grenkoba. Če pa bomo složni, bomo uspešni celo v položajih, ki se zdijo brezupni.
Naslednja basen mi je zelo všeč:
»Pred davnimi časi je bila jata golobov, ki je skupaj iskala hrano, vodil pa jih je njihov kralj. Nekega dne so že dolgo leteli in so bili zelo utrujeni. Golobji kralj jih je spodbujal, naj letijo še nekoliko dlje. Najmanjši golob jih je dohitel, potem ko je našel nekaj riževih zrn, ki so bila raztresena pod indijskim figovcem. Zato so vsi golobi pristali in začeli jesti.
Naenkrat pa se je nanje spustila mreža in vsi so bili v pasti. Zagledali so lovca, ki se je približeval in nosil orjaško gorjačo. Golobi so obupano prhali s krili, da bi ušli, vendar zaman.
Tedaj se je kralj domislil. Golobom je svetoval, naj skupaj poletijo in mrežo odnesejo s seboj. Rekel je, da je v slogi moč.
Vsak golob je prijel del mreže in skupaj so poleteli ter mrežo odnesli s seboj. Lovec je osupel zrl za njimi. Poskusil jim je slediti, a so leteli visoko nad hribi in dolinami. Prileteli so na hrib blizu mesta templjev, kjer je živel mišek, ki bi jim lahko pomagal. Bil je zvest prijatelj golobjega kralja.
Ko je mišek ob njihovem prihodu zaslišal glasen hrup, se je skril. Golobji kralj ga je blago poklical, nakar mu je mišek pritekel naproti. Golobji kralj je pojasnil, da so se ujeli v past in da potrebujejo miškovo pomoč: z zobki naj pregloda mrežo in jih reši.
Mišek je privolil, rekoč, da bo najprej rešil kralja. Kralj je vztrajal, naj najprej reši njegove podložnike, šele nato njega. Mišek je razumel kraljevo sočutje in upošteval njegove želje. Začel je glodati mrežo in golobi so bili drug za drugim rešeni, vključno z golobjim kraljem. Mišku so se vsi zahvalili in skupaj odleteli, složni v svoji moči.«8
Ta zgodba lepo prikazuje načelo in moč sloge. Ne glede na naše pomisleke, kako težka je videti neka naloga, če se je lotimo složno, imamo dobre možnosti, da dosežemo cilj in izpolnimo svoj namen. V Stvarnem vodiču po Svetih spisih nam nebeški Oče daje popoln zgled sloge. O [Božji trojici] beremo: Te tri osebe so eno, popolnoma enotne in složne v namenu in nauku.9
Kot možje in žene smo poklicani slediti njihovemu vzoru, ko si prizadevamo vzgajati pravične otroke. Pri opravljanju cerkvenih poklicev potrebujemo skupna prizadevanja, ko poskušamo svetovati v oddelkih in kolih, da bi otroci nebeškega Očeta dosegli odrešitev. Sloga v pravičnosti in želji naša srca spleta skupaj, povezuje nas z močmi nebes in pripravlja pot za navdih in razodetje. Resnično bomo postali orodje v Gospodovih rokah za odrešenje duš. Sloga je pomembnejša od tega, da imamo prav.
Starešina George Q. Cannon je učil: »Predpostavljam, da je vsakomur všeč, če obvelja njegova. Vem, da meni je. Priznam, da mi je všeč, če obvelja moja. Toda do tega, da obvelja moja, mi ni toliko, da bi zato na vsak način hotel oporekati bratoma. To smo kot Prvo predsedstvo Cerkve dolžni upoštevati. To je dolžnost vsakega predsedstva v vsej Cerkvi.
Predsedniki kolov in njihovi svetovalci, škofje in njihovi svetovalci ter vsi, ki delujejo na vodilnih položajih, bi morali biti složni. Kot Prvo predsedstvo Cerkve smo dolžni, da si prizadevamo za tega duha složnosti, za katerega je Odrešenik molil, in da bi bili eno, da bi podredili svoje občutke, namreč ko dva o nečem soglašata, tretji pa še ne more, naj slednji reče: »Podprl vaju bom. Noben občutek, ki ga bom doživljal v srcu, ne bo povzročal razdora med teboj in menoj.«10
Ne le, da se nas prosi, naj bomo složni, še pomembneje je, da smo složni, namesto da bi sledili odličnemu načrtu, če z njim vsi ne soglašajo. Ponovno navajam predsednika Cannona: »Predpostavljajmo, da ima nekdo več modrosti kot drugi; bolje je izpeljati načrt, ki ni tako moder, če ga vsi podprete. Na splošno velja, da je načrt ali stališče, ki je v nekaterih vidikih preprostejše, učinkovitejše, če so ljudje glede tega složni, kot pa boljši načrt, glede katerega bi bili razdeljeni.«11
Ko opravljamo svoje različne obveznosti in naloge, to počnimo v slogi. Dosegli bomo višjo stopnjo miru, višjo stopnjo navdiha in višjo stopnjo učinkovitosti in bomo Gospodovi izvoljenci.12
OPOMBE
1. Gl. Moses 7:33.
2. Jn 17:21.
3. Gl. Moses 6:68.
4. Gl. NaZ 38:27.
5. Gl. NaZ 6:34.
6. Discourses of Wilford Woodruff, 1890, str. 172 in Deseret Weekly, 30. avg. 1890, str. 305.
7. Mt 12:25.
8. Unity is Strength, Ajit Hari Sahu,www.whereincity.com/stories/children/5909.html.
9. Jn 17:21-23; gl. tudi 2 Ne: 31:21; gl. tudi 3 Ne 11:27, 36.
10. Discourses and Writings of George Q. Cannon, George Q. Cannon, 1. zvezek, izbral, popravil in uredil Jerreld I. Newquist, 1957, str. 207.
11. Discourses and Writings of George Q. Cannon, George Q. Cannon, 1. zvezek, izbral, popravil in uredil Jerreld I. Newquist, 1957, str. 207.
12. Jn 17:9-11.