Univerza Oxford in sveti iz posvetnih dni skupaj na simpoziju o Svetem pismu kralja Jakoba

Razstava zgodovinskih Svetih pisem je bila del akademskega simpozija, ki se je odvila 14. maja 2011 in sta ga finančno podprla Univerza Oxford ter Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. © 2011 Intellectual Reserve, Inc. Vse pravice pridržane.

Univerza Oxford in sveti iz posvetnih dni skupaj na simpoziju o Svetem pismu kralja Jakoba

Učenjaki in verski voditelji so se v soboto, 14. maja 2011, skupaj udeležili simpozija na Univerzi Oxford v Angliji ob 400. obletnici inačice Svetega pisma kralja Jakoba.

Dogodek, ki sta ga skupaj organizirala Visoka šola Harris v Manchestru in Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, je obeležil vpliv Svetega pisma na kulturo, vero in literaturo.

Eden britanskih vodilnih teologov, častiti profesor Alister E. McGrath, je opisal vzroke za nastanek Svetega pisma kralja Jakoba in postopek prevajanja: »[Prevajalci] se niso zavedali, da delajo prevod, ki bo kar tristo let prevladoval v angleško govorečem svetu.«

»Ključna tema prevajalcev je bila, da bi besedilo napravili dostopno,« je dejal McGrath in navajal oxfordskega učenjaka iz 17. stoletja, ki je rekel, da je bil nastanek inačice kralja Jakoba nekaj takšnega, »kakor če bi odvalili kamen z vodnjaka, da bi lahko pili vsi«.

Literarni kritik, profesor Jonathan Bete, je govoril o »dveh stebrih angleške kulture«: o »odobreni inačici« Svetega pisma - ki ga je naročil kralj Jakob I. - in o delu Williama Shakespeara. Profesor Bate se je pošalil: »Odobrena inačica je izjema, ki potrjuje pravilo, da nobenega velikega literarnega dela ni napisal odbor!«

Profesor Johna S. Tanner, akademski podpredsednik Univerze Brighama Younga, je raziskoval vpliv Svetega pisma kralja Jakoba v Ameriki. »Ima sodni vpliv na našo kulturo,« je dejal. Profesor Tanner je preiskoval vlogo knjige v življenju štirih uglednih osebnosti v zgodovini Združenih držav: Johna Winthropa (»romarja«), Josepha Smitha (»preroka«), Abrahama Lincolna (»predsednika«) in Martina Luthra Kinga (»pridigarja«).

Starešina Kenneth Johnson, častni član sedemdeseterih, je pričeval o Svetem pismu. »Spremenilo me je, ko sem spoznal, kaj uči,« je dejal. »Sveto pismo pričuje o Jezusu Kristusu kot o Božjem Sinu. »Knjiga je pot do navdiha in razodetja.«

Dogodek je vključeval tudi ogled zgodovinske razstave Svetega pisma na Višji šoli Harris v Manchestru in v knjižnici Bodleian na Univerzi Oxford. Udeleženci simpozija so lahko videli edinega od štiridesetih izvodov Svetega pisma škofov iz leta 1602, ki se je ohranil, ki so ga uporabljali prevajalci kralja Jakoba, v katerem so bili zaznamki predlogov, izbrisov in sprememb. Razstavljena je bila tudi zgodnja objava Svetega pisma kralja Jakoba, Sveto pismo Martina Luthra iz leta 1522 in Handlov dirigentov izvod Mesije.