Preskoči glavno navigacijo

Cerkvene finance in rast globalne vere

isus

Danes je predsedujoči škof Gérald Caussé na LDS.org objavil članek, ki nadalje pojasnjuje njegove nedavne komentarje na cerkvenem zgodovinskem simpoziju 2018 z naslovom »Financing Faith: The Intersection of Business and Religion« (Financiranje vere: stičišče poslovnega in vere). Naslednje gradivo poleg članka in govora škofa Causséja še dodatno razlaga cerkvene finance.

Preskočite na spodnja vprašanja in odgovore.

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ima en sam namen: vse ljudi povabiti, naj pridejo h Kristusu. Cerkev ni finančna oziroma profitna ustanova; sredstva uporablja za izvajanje poslanstva, ki ji ga je dodelil Bog. Cerkev je skrbnica desetin in radodarnih darovanj, ki jih dajejo člani, in izvaja načela, ki jih uči – izogiba se dolgovom, živi v okviru proračuna in se pripravlja na prihodnost.

Ker je Cerkev daljše časovno obdobje sledila zdravim finančnim načelom, je od skromnih začetkov prerasla v svetovno organizacijo, ki finančno lahko podpira svoje božansko poslanstvo. Njena trenutna relativna blaginja le odraža to, da njeni člani verjamejo v spolnjevanje zakona desetine in da se jim bo v življenjih izpolnila Gospodova obljuba, ki jo je pogosto ponovil, da bodo, »če [bodo] spolnjevali [Božje] zapovedi, /…/ uspevali v deželi« (Al 9:13).

Cerkev svoje vire uporablja zato, da izvršuje Gospodovo delo, tako da:

  • po vsem svetu oznanja sporočilo Jezusa Kristusa.

  • gradi in vzdržuje prostore za čaščenje, zato da krepi posameznike in skupnosti (kole, okrožja, oddelke in veje).

  • skrbi za blaginjo, nudi človekoljubno pomoč in se odziva v sili, zato da lajša trpljenje in ljudem pomaga do samostojnosti.

  • s pomočjo cerkvenega izobraževalnega sistema (seminarji, inštituti, univerze in drugi visokošolski programi) spodbuja duhovno in posvetno učenje.

  • gradi in vzdržuje templje ter finančno podpira delo v zvezi z družinsko zgodovino, zato da bi krepila družine.

  • finančno podpira splošno institucionalno upravo.

Sredstva, ki se uporabljajo za izvajanje tega dela, prvenstveno izhajajo iz darovanj desetine članov Cerkve. Majhen delež sredstev prihaja iz podjetij, ki jih vodi Cerkev.

Proračun in izdatki

V cerkvenem svetu za razpolaganje z desetino so Prvo predsedstvo, zbor dvanajstih apostolov in predsedujoče škofovstvo. Skupaj uvajajo in izvajajo posebne predpise in proračune, ki vodijo porabo cerkvenih sredstev (gl. NaZ 120:1). Ti predpisi vključujejo naslednji načeli:

  • Izdatki ne smejo preseči predvidenega dohodka.

  • Proračun za operativne stroške se ne sme povečevati hitreje od predvidenih prispevkov iz desetine.

Proračune za cerkvena prizadevanja posebej odobri in proračunska sredstva razporeja cerkveni odbor za proračunska sredstva, pododbor sveta za razpolaganje z desetinami. Poleg tega cerkveni revizijski oddelek, ki je neodvisen od vseh drugih cerkvenih oddelkov, zaposluje pooblaščene strokovnjake, da poskrbi, da se s cerkvenimi sredstvi upravlja in se jih beleži v skladu s cerkvenimi predpisi in standardnimi računovodskimi praksami.

Cerkvene rezerve

Člane Cerkve se uči, naj »postopoma ustvarjajo finančno rezervo, tako da redno prihranijo [del prihodka]« (Providing in the Lord’s way: Summary of a Leader’s Guide to Welfare [knjižica, 2009], 2). Cerkev to isto načelo upošteva pri lastnih prihrankih in vlaganjih. Poleg paketov hrane in nujne pomoči vsako leto daje na stran tudi sredstva za prihodnje potrebe. Ta sredstva se prištevajo k cerkvenim rezervam, ki vključujejo delnice in obveznice, obdavčljiva podjetja, kmetijski donosi ter poslovne in stanovanjske nepremičnine. Do naložb je moč dostopati v težkih časih ali za nujne potrebe rastoče, globalne vere, katere poslanstvo je, da pridiga evangelija vsem narodom in pripravlja na drugi prihod Jezusa Kristusa (gl. Gérald Caussé, »In the Lord’s Way: The Spiritual Foundations of Church Financial Self-Reliance«, Mormon Newsroom, 2. mar. 2018).

Nekatera vlaganja služijo dvojnemu namenu. Na primer, predsednik Cerkve Gordon B. Hinckley je izjavil, da smo »občutili, da dobre kmetije po dolgem obdobju predstavljajo varne naložbe, s katerimi se lahko ohrani in poveča premoženje Cerkve, medtem ko so istočasno na voljo kot kmetijski vir, ki nudi hrano za ljudi, če bi prišlo do pomanjkanja« (»The State of the Church«, Ensign, maj 1991, 54). Drug primer je sodelovanje Cerkve pri razvoju mestnega središča Salt Lake Cityja. Cerkev je z vlaganjem v središče City Creeka (mešani razvoj, ki vključuje enote za maloprodajo, stanovanjske enote, pisarniške enote in parkirišče) razvila okolico Tempeljskega trga in poudarila povezanost s Salt Lake Cityjem v Utahu, kjer ima sedež. Naložba je povečala lokalno ekonomsko dejavnost med finančnim upadanjem in v zgodovinsko mestno jedro Salt Lake Cityja pritegnila obiskovalce ter prebivalce.

Cerkvene rezerve nadzorujejo cerkveni voditelji, upravljajo pa jih strokovni svetovalci v skladu z načeli modrega in preudarnega skrbništva in sodobnim naložbenim upravljanjem. Nazadnje se vsa sredstva, ki jih Cerkev zasluži z vlaganjem, vrnejo za podporo njenega poslanstva, da duše vabi, naj pridejo h Kristusu.

Komercialna podjetja

Medtem ko glavnina finančnih virov Cerkve izvira iz desetin in darovanj članov Cerkve, ima tudi poslovne interese, ki ji pomagajo pri izpolnjevanju poslanstva.

»Pravzaprav,« je pojasnil predsednik Gordon B. Hinckley, »so poslovne pridobitve, ki jih ima Cerkev danes, posledica podjetij, ki so nastala v pionirski dobi naše zgodovine, ko smo bili izolirani v dolinah gora zahodne Amerike.«

Predsednik Hinckley je kot primere zgodnjih cerkvenih podjetij omenil industrijo sladkorne pese, Hotel Utah ter medije in trgovska združenja. »Cerkev je obdržala določene nepremičnine,« je nadaljeval, »zlasti tiste, ki so v bližini Tempeljskega trga, da bi ohranila lepoto in neokrnjenost mestnega jedra. Vse te poslovne nepremičnine so obdavčljive entitete.« Navedel je, da je »skupni prihodek vseh teh poslovnih interesov relativno majhen in ne bi zadostoval za nadaljevanje dela le za zelo kratko obdobje.« (»Questions and Answers«, Ensign, nov. 1985, 49)
 

Davki

Sveti iz poslednjih dni verjamejo v to, da so zakonom pokorni, jih spoštujejo in podpirajo (Členi vere 1:12). Cerkev in njene pridružene entitete glede na to plačujejo davke in druge državne obdavčitve, kakor narekujejo zakoni vsake države, v kateri Cerkev deluje. V Združenih državah, kjer so cerkve in druge neprofitne organizacije na splošno oproščene plačevanja zveznega in državnega davka, Cerkev plačuje davke na vsak dohodek, ki izhaja iz dejavnosti za ustvarjanje prihodkov, ki se redno izvajajo in niso stvarno povezane z davčnimi oprostitvami. Cerkvi pridružene entitete, ki so ustanovljene kot profitna združenja, plačujejo redne zvezne in državne davke od prihodka pravnih oseb na njihov neto prihodek. Cerkev in njene pridružene entitete prav tako plačujejo nepremičninski davek na posest, ki se ne uporablja za verske, izobraževalne ali dobrodelne namene, vključno z davki na nerazvito zemljišče in posesti, ki jih poseduje kot investicijo ali v komercialne namene. Državne pristojbine, obdavčitve in davčne ocene se plačajo v povezavi z razvitostjo cerkvenega zemljišča. Cerkev plačuje tudi zvezne in državne davke za delodajalce, oprosti in odtegne pa se ji davke na izplačane plače. Kjer pride v poštev, Cerkev in njene pridružene entitete plačujejo državne in lokalne davke od prodaje in uporabe.

Zaključek

Predsedujoči škof Gérald Caussé je dejal: »Mi smo Cerkev Jezusa Kristusa in ta Cerkev nima drugega cilja, kakor tega, ki ji ga je dodelil sam Gospod; in sicer da vse ljudi vabi, naj ‘[pridejo] h Kristusu in se v njem [izpopolnjujejo]’ (Mor 10:32), tako da ‘članom pomaga, da živijo po evangeliju Jezusa Kristusa, zbira Izrael s pomočjo misijonarskega dela, skrbi za revne in ljudi v stiski ter mrtvim omogoča odrešitev, tako da gradi templje in izvaja namestniške uredbe’« (»In the Lord’s Way: The Spiritual Foundations of Church Financial Self-Reliance«, Mormon Newsroom, 2. mar. 2018).

Vprašanja in odgovori

  1. Kako Cerkev uporablja desetine in druga sredstva?
     

  2. Zakaj Cerkev potrebuje finančne vire?
     

  3. Zakaj Cerkev ne objavlja svojih finančnih informacij?
     

  4. Ali je Cerkev bogata cerkev?
     

  5. Ali Cerkev plačuje davke?
     

  6. Katere varovalke preprečujejo zlorabo sredstev?
     

  7. Ali ima Cerkev naložbene rezerve?
     

  8. Kakšne naložbe poseduje Cerkev?
     

  9. Ali Cerkev s svojimi sredstvi trguje na borznem trgu?
     

  10. Kako se Cerkev odloči, v katere delnice in obveznice vlagati?
     

  11. Od kje prihaja denar za cerkvene rezerve?
     

  12. Zakaj Cerkev ohranja finančne rezerve, čeprav je trenutno po svetu toliko neizpolnjenih človekoljubnih potreb?
     

  13. Zakaj Cerkev člane s skromnimi sredstvi prosi, naj kot desetino darujejo deset odstotkov svojega prihodka?
     

  14. Kako in kdaj se uporablja cerkvene rezervne sklade?

 Vprašanje: Kako Cerkev uporablja desetine in druga sredstva? Zakaj Cerkev potrebuje finančne vire?

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je bila ustanovljena zato, da pridiga evangelij Jezusa Kristusa in vse povabi, naj mu sledijo. To je obsežno, vsesvetovno delo, za katerega so potrebna precejšnja sredstva. Cerkev po vsem svetu finančno podpira več kot 30.000 občestev ter vzdržuje na tisoče kapel in zgradb za bogoslužje; vodi središča za zaposlovanje, skladišča, središča za družinsko zgodovino, seminarje in inštitute, šole, univerze in druge visokošolske izobraževalne programe ter 159 templjev (dodatni 30 je oznanjenih ali v gradnji). Cerkev skrbi za približno sedemdeset tisoč misijonarjev v na stotine misijonih, kjer se izvaja oznanjevanje, služenje in človekoljubna pomoč. To delo se še naprej širi, pogosto na področjih z velikimi posvetnimi potrebami. Cerkev zato, da bi to delo lahko izvajala, upošteva finančna načela, ki jih uči: živi v mejah proračuna, izogiba se dolgovom ter varčuje in vlaga za prihodnost.

Nazaj na seznam vprašanj in odgovorov

Vprašanje: Zakaj Cerkev ne objavlja svojih finančnih informacij?

Cerkev ni finančna ustanova ali poslovna združba. Nima drugega cilja, kakor da pridiga evangelij in vse vabi, naj pridejo h Kristusu. Čeprav se svojih finančnih podrobnosti ne odloča objavljati, omogoča javne informacije o finančnih načelih, ki jih upošteva, finančni nadzor, ki ga vzpostavlja zaradi varovanja cerkvenih sredstev, ter vir in uporabo teh sredstev. Cerkev prav tako nudi vse finančne informacije, ki jih narekuje zakon.

Nazaj na seznam vprašanj in odgovorov

Vprašanje: Ali je Cerkev bogata cerkev?

Nekateri ljudje Cerkev občasno opišejo kot uspešno organizacijo. Vendar moči Cerkve ni moč meriti po njenem finančnem gospodarstvu ali po nepremičninskem premoženju. Predsednik Gordon B. Hinckley je o tem dejal: »Potem ko je vse rečeno in storjeno, je edina resnična vrednost Cerkve vera njenih ljudi.« (»The State of the Church«, 54) Trenutna relativna blaginja Cerkve zgolj odraža vero njenih članov glede spolnjevanja zakona desetina in drugih smernic, kot sta varčno življenje in samostojnost. Osnovana je na Gospodovi obljubi, da bomo, »če [bomo] spolnjevali [njegove] zapovedi, /…/ v deželi uspevali«. Ta obljuba se pojavlja v osemnajstih verzih Mormonove knjige in sveti iz poslednjih dni verjamejo, da velja še danes.

Poleg tega nekateri ljudje poskušajo Cerkvi pripisati monetarno vrednost, prav kakor bi ocenili imetje poslovne združbe. Takšne primerjave preprosto ne vzdržijo. Na primer, podružnice združbe oziroma trgovine na drobno morajo biti finančno upravičene kot vir dobička. Toda vsakič, kadar Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni postavi zgradbo za bogoslužje, zgradba postane porabnik sredstev in finančna obveznost, ki jo je treba izpolniti z darovanji članov po vsem svetu. Nadaljnje vzdrževanje in stroške, opremo in uporabo zgradbe je moč zagotoviti samo, če zvesti člani še naprej podpirajo Cerkev.

Nazaj na seznam vprašanj in odgovorov

Vprašanje: Ali Cerkev plačuje davke?

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni plačuje vse davke, ki jih narekuje zakon. Sveti iz poslednjih dni verjamejo v to, da so zakonom pokorni, jih spoštujejo in podpirajo (Členi vere 1:12). Cerkev in njene pridružene entitete po svetu plačujejo nanašajoče se davke in druge državne dajatve. V Združenih državah, kjer so cerkve in druge neprofitne organizacije na splošno oproščene plačevanja zveznega in državnega davka, Cerkev plačuje davke na vsak dohodek, ki izhaja iz dejavnosti za ustvarjanje prihodkov, ki se redno izvajajo in niso stvarno povezane z davčnimi oprostitvami. Cerkvi pridružene entitete, ki so ustanovljene kot profitna združenja, plačujejo redne zvezne in državne davke od prihodka pravnih oseb na njihov neto prihodek. Cerkev in njene pridružene entitete prav tako plačujejo nepremičninski davek na posest, ki se ne uporablja za verske, izobraževalne ali dobrodelne namene, vključno z davki na nerazvito zemljišče in posesti z namembnostjo vlaganja ali za poslovne namene. Državne pristojbine, obdavčitve in davčne ocene se plačajo glede na razvitost cerkvenega zemljišča. Cerkev plačuje tudi zvezne in državne davke za delodajalce, oprosti in odtegne pa se ji davke na izplačane plače. Kjer pride v poštev, Cerkev in njene pridružene entitete plačajo državne in lokalne davke od prodaje in uporabe.

Nazaj na seznam vprašanj in odgovorov

Vprašanje: Katere varovalke preprečujejo zlorabo sredstev?

Vodstvo Cerkve se zelo zaveda svete narave cerkvenih virov in zelo skrbi, zato da zagotovi, da so desetine in druga sredstva uporabljena preudarno in da so obvarovana pred zlorabami. Kdor koli bi bil spoznan zlorabe svetih desetin in drugih darovanj, bi bil podvržen cerkvenemu kaznovanju.

Porabo cerkvenih sredstev odobrijo Prvo predsedstvo, zbor dvanajstih apostolov in predsedujoče škofovstvo. Ti visoki voditelji se posvetujejo in odločijo glede razdelitve sredstev. Poleg tega certificirani strokovnjaki izvajajo redne revizije, da zagotavljajo, da se strogo upošteva standardna računovodska načela in cerkvene predpise. Revizorje se pokliče tudi lokalno, zato da izvedejo periodične revizije v oddelkih in vejah ter upoštevajo podrobne smernice in postopke, ki jih predloži Cerkev.

Nazaj na seznam vprašanj in odgovorov

Vprašanje: Ali ima Cerkev naložbene rezerve? Kakšne naložbe poseduje Cerkev?

Cerkev ima razne rezerve – vključno s splošnimi delnicami in obveznicami, obrestmi od obdavčljivih podjetij, poslovnih in stanovanjskih nepremičnin ter kmetijskih posesti – za zagotavljanje podpore cerkvenega tekočega in prihodnjega delovanja. V te sklade vlaga zgolj zato, da finančno podpira poslanstvo, ki ga ima, da pridiga evangelij vsem narodom ter pripravlja na drugi Gospodov prihod. Nekatere cerkvene naložbe, kot so kmetijski interesi, cerkvene vire ohranjajo in povečujejo, lahko pa se jih tudi sprosti, zato da se poskrbi za izredne potrebe.

Nazaj na seznam vprašanj in odgovorov

Vprašanje: Ali Cerkev s svojimi sredstvi trguje na borznem trgu?

Da. Ti skladi sodijo med finančne rezerve, ki Cerkvi omogočajo poskrbeti za potrebe, ko raste in izvaja programe po vsem svetu. Cerkev vsako leto da na stran delež svojih sredstev za varčevanje in naložbo.

Nazaj na seznam vprašanj in odgovorov

Vprašanje: Kako se Cerkev odloči, v katere delnice in obveznice vlagati?

Cerkev si prizadeva, da bi bila dobra skrbnica teh virov in ima certificirane strokovnjake, ki cerkveni kapital vlagajo na razvejane in raznolike načine. Strokovni finančni svetovalci izberejo določene naložbe in z njimi upravljajo.

Nazaj na seznam vprašanj in odgovorov

Vprašanje: Od kje prihaja denar za cerkvene rezerve?

Velika večina delovanja Cerkve se krije iz svetih desetin in darovanj, ki jih dajejo člani. Cerkev deluje v okviru svojih zmožnosti in vsako leto da na stran delež svojih sredstev. Cerkev sledi finančnim načelom, ki jih uči: živi v okviru proračuna, izogiba se dolgovom ter varčuje in vlaga za prihodnost.

Nazaj na seznam vprašanj in odgovorov

Vprašanje: Zakaj Cerkev ohranja finančne rezerve, čeprav je trenutno po svetu toliko neizpolnjenih človekoljubnih potreb?

Cerkev je v preteklih nekaj letih porabila milijarde dolarjev za dobrodelne in človekoljubne potrebe po vsem svetu. Predvidevamo, da se bodo te potrebe čez čas povečale. Cerkvi pridružene, profitne entitete prav tako prispevajo v sklad Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki je namenjen za razne dobrodelne namene. Člani Cerkve darujejo svoj čas in sredstva, zato da podpirajo veliko drugih dobrodelnih prizadevanj. To sodi v božansko poslanstvo Cerkve.

Poleg človekoljubnih in dobrodelnih prizadevanj cerkvene finančne rezerve zagotavljajo vire, ki bodo na voljo za podporo prihodnje cerkvene rasti, ko se bo izpolnila prerokba, da se bo do Odrešenikove vrnitve poučeval evangelij Jezusa Kristusa in bo Cerkev ustanovljena v vseh narodih zemlje. Za pridiganje sporočila Jezusa Kristusa po vsem svetu, izgradnjo in delovanje hitro rastočega števila templjev in hiš za čaščenje ter za zagotavljanje izobraževalnih in drugih priložnosti, zato da ljudi rešimo revščine in promoviramo samostojnost, je potrebno vse več finančnih sredstev.

Nazaj na seznam vprašanj in odgovorov

Vprašanje: Zakaj Cerkev člane s skromnimi sredstvi prosi, naj kot desetino darujejo deset odstotkov prihodka?

Sveti iz poslednjih dni verjamejo, da Bog obljublja in priskrbi duhovne in posvetne blagoslove tistim, ki spolnjujejo njegove zapovedi, vključno z zapovedjo desetine. Desetina je duhovno načelo, preko katerega Gospod financira svojo Cerkev. Cerkev se dejansko ukvarja s tem, da posameznikom pomaga, da se dvignejo iz revščine; precej sredstev namenja za izobraževanje ter človekoljubna in dobrodelna prizadevanja, ki so namenjena temu, da ljudje prejmejo pomoč, da postanejo samostojni. S plačevanjem polne desetine izkažemo vero in poslušnost Božjim zapovedim. Tisti, ki se odločijo plačevati desetino, pričujejo o blagoslovih, ki jih prinaša njihova odločitev.

Nazaj na seznam vprašanj in odgovorov

Vprašanje: Kako in kdaj se uporablja cerkvene rezervne sklade?

Ko so bili viri v zgodovini pičli ali so nastale potrebe, povezane z rastjo, so bili rezervni skladi na voljo kot pomoč pri podpori delovanja Cerkve.

Rezervni skladi poskrbijo za prihodnost. Cerkvene finančne rezerve zagotavljajo vire, ki bodo na voljo za podporo prihodnje cerkvene rasti, ko se bo prerokba izpolnila, da se bo do Odrešenikove vrnitve evangelij Jezusa Kristusa poučeval in bo Cerkev ustanovljena v vseh narodih zemlje. Cerkev predvideva gradnjo dodatnih kapel in templjev. Dobrodelna in človekoljubna prizadevanja se bodo še povečevala. Za misijonarsko delo, izobraževalne potrebe in druge programe za korist ljudi po vsem svetu bodo potrebna dodatna sredstva. Naj gre za cerkvena sredstva iz rezerv ali neposredno iz desetin članov, so vsa uporabljena za en sam namen podpore poslanstva Cerkve. To je edini namen obstoja rezervnih skladov.