Preskoči glavno navigacijo

Dar miru in zaščite

Dar miru in zaščite

Sporočilo področnih voditeljev

LEIMER_Axel_200x250.jpg

starešina Axel H. Leimer, Nemčija
področni sedemdeseteri


Ko s krstom pridemo v Cerkev, nas navda upanje o večnem življenju in se zbližamo z Bogom, ko ga bolje razumemo in njegove namene za nas.[1] V veri iščemo odgovore na najtežja življenjska vprašanja. Sprva odgovore lahko prejmemo od prijateljev, zaupanja vrednih učiteljev, misijonarjev, hišnih učiteljih ali škofa. Toda sčasoma se moramo naučiti sami dostopati do nebeških moči in postati duhovno samostojni.

Predsednik Henry B. Eyring je dejal: »Veliko jih je [...], ki čutijo silno nujo, da bi od ljubečega nebeškega Očeta prejeli blagoslov razodetja. [...] Vsi vemo, da človeška presoja in logično mišljenje ne bosta dovolj, da bi prejeli odgovore na vprašanja, ki so v življenju najpomembnejša. Potrebujemo Božje razodetje. In sredi stresa ne bomo potrebovali samo enega razodetja, temveč stalno obnavljajoči se tok. Ne potrebujemo le enega prebliska in tolažbe, temveč stalni blagoslov pogovora z Bogom.«[2]

Vsak od nas lahko prejme osebno razodetje prav kakor preroki in apostoli - preko Svetega Duha. On je duhovno bitje. Pričuje o Bogu Očetu in njegovem Sinu Jezusu Kristusu[3] in vso resnico potrdi preko duhovnega navdiha in občutka miru. Sveti spisi opisujejo, da takšna sporočila prihajajo kot miren, tih glas[4], ne preko telesnih čutov, temveč tako, da se nas slednji dotakne v srcu in umu[5] in da je včasih prodoren in silen[6]. Ti kratki trenutki so kakor prebliski svetlobe v temi.

Ko se odločimo, da se bomo krstili v njegovi Cerkvi, prejmemo obljubo o življenju v stalni svetlobi.[7], [8] Če upoštevamo navdih, se še bolj predamo nebeškemu Očetu in njegovemu sinu Jezusu Kristusu. Kristus je na koncu svojega zemeljskega delovanja apostolom rekel: »Ne bom vas zapustil sirot, [...] jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj. [...] On vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.[9] Apostoli so potem prejeli dar Svetega Duha in isti dar podarili drugim, ki so se krstili, s polaganjem rok s polnomočjem Melkizedekovega duhovništva.[10] Ta dar, ki ga imenujemo tudi krst z ognjem[11], prejmemo, če se pokesamo in če ostanemo vredni.[12]

Kakor je učil predsednik Boyd K. Packer, moramo vsi ostati v takšnem stanju, da se lahko odzovemo na navdih, zato da nam Gospod v um lahko izlije čisto inteligenco, da nas navdihne, da nas uči in svari.[13]

Pomislite, kaj ta dar stalnega osebnega pričevanja in razodetij pomeni:

  • Da Bog obstaja.
  • Da nas pozna osebno.
  • Da svojo Cerkev vodi preko prerokov in da bo to vodstvo potrdil vsakemu od nas.
  • Da mu je mar za nas in da hoče govoriti z nami in nas voditi.
  • Da spoštuje našo svobodno voljo.
  • Da nikdar nismo zares sami.

Dar Svetega Duha nas vodi do duhovne samostojnosti, zato da se lahko naučimo delovati sami in ne da se deluje na nas,[14] in zato da bi vsak človek lahko govoril v imenu Boga Gospoda, in sicer Odrešenika sveta[15].

Ta dar je neverjeten blagoslov! To je zaščita, ki jo tako obupno potrebujemo in ki nam pomaga najti odgovore na najpomembnejša življenjska vprašanja. Sveti Duh nas vodi, da svoje zaupanje in pričevanje položimo na popolni, trdni temelj Jezusa Kristusa, ki vodi našo cerkev. Prerok Helaman je to lepo povedal, ko je dejal: »In sedaj, sinova moja, pomnita, pomnita, da morata temelje graditi na skali našega Odkupitelja, ki je Kristus, Božji Sin; ko bo hudič poslal svoje silne vetrove, [...] da to ne bo imelo moči nad vama, da bi vaju povleklo v brezno bede in neskončnega gorja zavoljo skale, na kateri sta zgrajena, ki je zanesljiv temelj, temelj, na katerem ljudje ne morejo pasti, če gradijo na njem.«[16]

[1] Jn 17: 3.

[2] Henry B. Eyring, Neprekinjeno razodetje, konferenčna objava, oktober 2014.

[3] 2 Ne 31: 18.

[4] Gl. NaZ 85: 6; 1 Kr. 19:11-13; 1 Ne 17: 45.

[5] Dennis E. Simmons, His Peace, konferenčna objava, april 1997.

[6] He 5: 25, 29-31.

[7] James E. Faust, The Gift of the Holy Ghost - A Sure Compass, konferenčna objava, april 1989.

[8] Gospel Doctrine, str. 61.

[9] Jn 14:18, 16-17, 26.

[10] Apd 2: 38; Apd 8: 12-25; NaZ 29: 33; Mor 2: 1-3.

[11] Mt 3: 11; 2 Ne 31: 17; NaZ 19: 31.

[12] Apd 2: 38.

[13] Boyd K. Packer, To vem, konferenčna objava, april 2013.

[14] 2 Ne 2: 13-14, 26.

[15] Gl. NaZ 1: 20.

[16] He 5: 12.