Preskoči glavno navigacijo

Kip namenjen na Norveško

Kip namenjen na Norveško

Že rodove pomeni ikono svetih iz poslednjih dni, eno najslavnejših umetniških del mormonizma. Kopija kipa Torleifa S. Knaphusa Pionirji s cizami, ki si jo je v preteklih letih ogledalo na milijone obiskovalcev Tempeljskega trga, bo sedaj obogatila Izseljenski muzej v Ottestadu na Norveškem, ki je od Osla oddaljen približno dve uri vožnje z avtom proti severu.


Kip Torleifa Knaphusa Pionirji s cizami nekaj Knaphusovih potomcev pripravlja za čezoceansko potovanje na Norveško. Odlitek izvirnega dela bo  postavljen na ugledno mesto v norveškem Izseljenskem muzeju severno od Osla. (©  Mike Terry, Deseret News)
nor1.jpg

Kip Torleifa Knaphusa Pionirji s cizami nekaj Knaphusovih potomcev pripravlja za čezoceansko potovanje na Norveško. Odlitek izvirnega dela bo  postavljen na ugledno mesto v norveškem Izseljenskem muzeju severno od Osla.
Mike Terry, Deseret News)

Brat Knaphus (1881 ̵ 1965) je bil v Cerkvi norveški spreobrnjenec, ki se je v Salt Lake City izselil leta 1905, kjer je ustvaril številne kipe in slike; nekatere teh na témo SPD. Cerkev je naročila številne kipe. Poleg kipa s cizo je nemara njegovo najbolj znano delo spomenik na hribu Cumorah v Palmyri v New Yorku, ki upodablja angela Moronija.

»Zelo na mestu je, da se kip o izseljencih norveškega izseljenca postavi v norveški Izseljenski muzej,« je dejal Allen P. Gerritsen, Knaphusov vnuk in predstavnik združbe Knaphus (izgovarja se kuh-NOP-hoos) Family Organization.


Maria Knaphus James, ki je sedaj stara 85 let,  je pozirala deklico, ki se vozi na cizi znamenitega  kipa njenega očeta, Torleifa Knaphusa. Odlitek izvirnega, približno meter velikega kipa je bil darovan norveškemu Izseljenskemu muzeju.   (©  Mike Terry, Deseret News)
nor2.jpg

Maria Knaphus James, ki je sedaj stara 85 let,  je pozirala deklico, ki se vozi na cizi znamenitega  kipa njenega očeta, Torleifa Knaphusa. Odlitek izvirnega, približno meter velikega kipa je bil darovan norveškemu Izseljenskemu muzeju.
Mike Terry, Deseret News)

Kip, ki potuje na Norveško, je odlitek približno metra velikega izvirnika, ki ga je leta 1924 naročilo društvo Daughters of Utah Handcart Pioneers (Hčere utaških pionirjev s cizami). To delo je bilo dolga leta na ogled v Informativnem uradu na Tempeljskem trgu v Salt Lake Cityju, kjer sedaj stoji Južno središče za obiskovalce.

Leta 1947 je Cerkev ob stoletnici prihoda mormonskih pionirjev v Utah naročila kip v naravni velikosti za Tempeljski trg, kjer je dolga leta stal južno od Malega tabernaklja.
Brat Gerritsen je rekel, da bo kip, ki gre na Norveško, 7. junija postavljen na pomembno mesto zunaj muzeja ob poti med muzejskim raziskovalnim središčem in versko stavbo. Ta dogodek bo ovekovečila proslava in uradno razkritje, na katero bodo povabljeni norveški dostojanstveniki.



Kip prvega videnja in nizki relief sta dve od del brata Knaphusa, ki ju je naročila Cerkev.   (Z dovoljenjem združbe Knaphus Family Organization)
nor3.jpg

Kip prvega videnja in nizki relief sta dve od del brata Knaphusa, ki ju je naročila Cerkev.
(Z dovoljenjem združbe Knaphus Family Organization)

Številni Knaphusovi potomci so se zbrali v soboto, 31. januarja, v Salt Lake Cityju, da bi kip »pospremili na pot«.

Med prisotnimi je bila sama hči brata Knaphusa, Marie Knaphus James, ki je pozirala deklico, ki se pelje na cizi.

Pri petinosemdesetih je pripovedovala o svojih spominih na očeta. Čeprav se ne spominja, kako je leta 1924 ustvarjal izvirnik, je povedala, da je bilo nastajanje velíkega kipa leta 1947 »v [njenem] življenju velika stvar«.


Doprsni kip predsednika Georga Alberta Smitha je eden od devetih  kipov cerkvenih predsednikov, ki jih je napravil norveški spreobrnjenec  Torleif Knaphus.  (Z dovoljenjem združbe Knaphus Family Organization)
nor4.jpg

Doprsni kip predsednika Georga Alberta Smitha je eden od devetih  kipov cerkvenih predsednikov, ki jih je napravil norveški spreobrnjenec  Torleif Knaphus. 
(Z dovoljenjem združbe Knaphus Family Organization)

Spominja se, kako ga je v studio hodila gledat pri delu. Ob neki priložnosti je bila tam kot mlada mamica, ko je izrazila občudovanje nad njegovim delom in si želela, da bi tudi sama imela takšen talent.

 »Prenehal je delati, se sklonil, se mi zazrl naravnost v oči in rekel: ‘Vidiš, Marie, prav sedaj nekaj oblikuješ.’«Rekel ji je, da oblikuje življenje svojih otrok.

»Zelo hitro nam je dal vedeti, da njegovo delo ni pomembnejše od dela drugih,« je pripomnila.


Torleif Knaphus je bil izvrsten umetnik že pred izselitvijo, po prihodu v Utah je študiral v Parizu, New Yorku in Chicagu.  Njegovo delo je bilo slednjič razstavljeno v sedmih ameriških državah in v Kanadi. (Z dovoljenjem združbe Knaphus Family Organization)
nor5.jpg

Torleif Knaphus je bil izvrsten umetnik že pred izselitvijo, po prihodu v Utah je študiral v Parizu, New Yorku in Chicagu.  Njegovo delo je bilo slednjič razstavljeno v sedmih ameriških državah in v Kanadi. (Z dovoljenjem združbe Knaphus Family Organization)

Spomnila se je nekega dogodka v očetovih poznejših letih, ko je v ateljeju v Salt Laku sredi kipov, oljnih slik in glinenih modelov z njim imel intervju poročevalec za revijo Life. Ko ga je vprašal, kaj je njegovo največje delo, je pokazal na slike svoje družine in obsežnega rodoslovnega drevesa, ki so visele na steni. Odgovoril je: »Moja družina in to rodoslovno iskanje je moje največje življenjsko delo.«

»Poročevalec za revijo Life ni pričakoval takšnega odgovora,« se je spominjala njegova hči, »vendar je odražal njegove vrednote.«

Pripomnila je, da je očeta, potem ko se je pridružil Cerkvi, navdajala gorečnost in je družini ter prijateljem na Norveškem navdušeno razdeljeval zgibanke in knjige o Cerkvi. »Sedaj bo njegovo ročno delo nadaljevalo ta misijonarski stik v njegovi domovini,« je rekla.


Torleif Knaphus opazuje kip Pionirji s cizami, ki ga je oblikoval in kateri je slednjič postal znameniti kip Tempeljskega trga. Odlitek izvirnega dela je bil poslanna Norveško, njegovo domovino.   (Z dovoljenjem združbe Knaphus Family Organization)
nor6.jpg

Torleif Knaphus opazuje kip Pionirji s cizami, ki ga je oblikoval in kateri je slednjič postal znameniti kip Tempeljskega trga. Odlitek izvirnega dela je bil poslanna Norveško, njegovo domovino.
(Z dovoljenjem združbe Knaphus Family Organization)

Gerritsenov brat John, predsednik Family Organization, je rekel, da je ded pri delu uporabljal številne modele, za očeta pri kipu s cizo pa je med drugim uporabil podobo Johna Rowa Moyla, pionirja s cizo in kamnoseka, ki je pomagal pri delih na Tempelju Salt Lake.

Predsednik Dieter F. Uchtdorf, drugi svetovalec Prvega predsedstva, je v nagovoru na zadnji, oktobrski generalni konferenci pripovedoval o navdihujoči zgodbi o bratu Moylu, ki je bil ob nogo, potem ko si jo je zlomil na kmetiji, in je po okrevanju izdelal leseno, s katero je vsak teden prehodil okrog petintrideset kilometrov od doma v dolini Utah, da je lahko pomagal pri delih na templju. Zgodbo o bratu Moylu je na aprilski generalni konferenci leta 2000 pripovedoval že starešina Jeffrey R. Holland iz zbora dvanajsterih.

Allen Gerritsen je rekel, da je Family Organization pred petimi leti odkrila, da Norveška nima nobenega umetniškega dela svojega znanega prednika. Začeli so zbirati sredstva, da bi napravili odlitek in ga darovali muzeju na Norveškem. Povedal je, da bo stal na ogromnem podstavku iz iddelfjordskega granita, ki se nahaja samo na Norveškem. Nasproti kipa bo klopca iz istega materiala.

Ob slovesu so si Knaphusovi potomci in povabljeni gostje ogledali veliko umetnikovih kipov in oljnih slik. Številni teh so bili iz zasebnih zbirk družinskih članov, zato so si jih prvič ogledali na istem mestu.Med deli je bil doprsni kip predsednika Davida O. McKayja, doprsni kip Emmeline Wells, članice iz pionirskega obdobja in zagovornice političnih pravic za ženske, in kip Evana Stephensa, prvega direktorja Tabernakeljskega zbora in skladatelja hvalnic SPD.


Torleif Knaphus je bil nadarjen študent umetnosti na Norveškem, kjer se je pridružil Cerkvi, se nato leta 1905 izselil v Utah, kjer je večino svojega življenja ustvarjal cerkvene umetnine.
nor7.jpg

Torleif Knaphus je bil nadarjen študent umetnosti na Norveškem, kjer se je pridružil Cerkvi, se nato leta 1905 izselil v Utah, kjer je večino svojega življenja ustvarjal cerkvene umetnine.

Ena od slik je prikazovala družinsko kmetijo na Norveškem, ki jo je brat Knaphus naslikal, preden se je izselil, od koder izvira družinsko ime; Knaphus, edinstveno ime na Norveškem, pomeni »hiša na hribu«.

»Postavitev kipa v muzeju na Norveškem se nadaljuje v sodelovanju s Knaphusovo družino in Univerzo Brighama Younga,« je povedal Erlend D. Peterson, pomočnik mednarodnega podpredsednika univerze in nekdanji predsednik misijona Cerkve na Norveškem.

»Ciza je pomemben doprinos muzeju,« je rekel brat Peterson.»Direktor, Knut Djupedal, je moj prijatelj. Trikrat je prišel v Salt Lake City na pogovore in zelo je zadovoljen, da bodo kip dobili.«

Brat Peterson je rekel, da donacija kipa pomembno govori o izseljevanju norveških svetih iz poslednjih dni v Utah v devetnajstem stoletju.

»Do nedavnega je izseljevanje mormonskih spreobrnjencev prezrla večina norveških akademikov, ki niso sveti iz poslednjih dni,« je dejal. »Pred nekaj leti sem prepričal vodilnega norveškega učenjaka za izseljevanje na univerzi St. Olaf, profesorja Odda S. Lovolla, naj obišče Utah in izve o izseljevanju mormonskih spreobrnjencev iz Norveške v Utah.«

Profesor je tri dni vodil intervjuje z norveškimi priseljenci in potomci priseljencev. Nato je izdal knjigo o norveških Američanih in vključil del o izseljencih SPD, ki ga predstavlja slika brata Knaphusa, na kateri stoji ob svojem kipu Pionirji s cizami.

Univerza Birghama Younga je z Norveško povezana s programom štipendij in izmenjavnim študijem. Univerza je gostila številne goste v Utahu, vključno s trenutnim predsednikom vlade, Jensom Stoltenbergom, norveško princeso Märtho Louiso in sopranistko Sissel Kyrkjebo, ki je gostujoča pevka v Tabernakeljskem zboru.Vsem trem je Knaphus Family Organization podarila majhen kipec s cizo.

Richard G. Oman, dolgoletni upravitelj Muzeja cerkvene zgodovine, kjer je izvirni kip iz leta 1924 sedaj na ogled, je prisostvoval slovesu kipa. Rekel je, da se dediščina odraža tako v Knaphusovem kipu kot v njegovem življenju ̵ dediščina premagovanja stisk za uresničitev višjega. Brat Oman je rekel, da delo, s katerim je družina kip omogočila muzeju na norveškem, temelji na dveh načelih, ki jih je učil prerok Joseph Smith: ravnajmo se po pravilnih načelih in po svoji svobodni volji delajmo dobro.