Preskoči glavno navigacijo

Stalni izobraževalni sklad dosegel mejnik

Stalni izobraževalni sklad dosegel mejnik

»Precej hitro se širi,« je dejal izvršni direktor, starešina John K. Carmack. »Letos imamo petdeset odstotkov več prosilcev kot lani. Tudi prejšnje leto smo se precej povečali.« 


Dilson Maciel de Castro ml. pri opravljanju svojega poklica bolniškega brata v Braziliji. Potrebno izobraževanje mu je omogočil Stalni izobraževalni sklad (SIS).
sis1.jpg

Dilson Maciel de Castro ml. pri opravljanju svojega poklica bolniškega brata v Braziliji. Potrebno izobraževanje mu je omogočil Stalni izobraževalni sklad (SIS).

Starešina Carmack ima občutek, da bo program dobil še večje razsežnosti.Predvideva, da bo program v prihodnosti lahko pomagal še veliko več ljudem, nemara 100.000 ali celo več.
SIS je zasnovan tako, da članom Cerkve v starosti od osemnajstega do tridesetega leta, med katerimi je veliko bivših misijonarjev, pomaga, da se lahko izobražujejo in se zaposlijo, česar sicer ne bi mogli storiti. Začelo se je pred osmimi leti v Mehiki, Peruju in Čilu. Danes je sklad na voljo članom Cerkve v dvainštiridesetih državah.


Neki fant iz Peruja, ki je študiral za računovodjo, je dejal: »Tako hvaležen sem Bogu, da sem dobil to izjemno priložnost, ki je moji bratje in sestre niso imeli, da lahko pomagam svoji družini in uresničim svoje cilje.«


Silvia O. H. Parra je s pomočjo posojila SIS diplomirala iz poslovne administracije.
sis2.jpg

Silvia O. H. Parra je s pomočjo posojila SIS diplomirala iz poslovne administracije.

»Stalni izobraževalni sklad prinaša tudi samospoštovanje in upanje,« je povedal starešina Carmack. »Zdaj se je začela uresničevati vizija bivšega predsednika Cerkve, Gordona B. Hinckleyja, našega trenutnega predsednika Thomasa S. Monsona in nadzornikov sklada.«
Predsednik Hinckley je sklad prvotno zasnoval po vzoru Stalnega izseljenskega sklada iz sredine do poznih letih 19. stoletja, ki je pomagal več kot 30.000 spreobrnjencem svetih, da so se iz Evrope priselili v Dolino Slanega jezera.


Ko je predsednik Hinckley leta 2001 ustanovil SIS, je poudaril potrebo po tem, da se tudi drugim omogoči učenje in napredek.Predsednik Hinckley je na cerkveni konferenci dejal: »Marljivejše moramo skrbeti za druge. [...] Malo bolj se moramo potruditi, da bomo pomagali tistim, ki so na dnu družbene lestvice. Spodbujati in pomagati moramo moškim in ženskam, ki imajo vero, integriteto in sposobnost, ki bodo z malo pomoči lahko splezali po tej lestvici.«


Viviana Torres Noguera je prejela posojilo SIS za študij mednarodnega poslovanja.
sis3.jpg

Viviana Torres Noguera je prejela posojilo SIS za študij mednarodnega poslovanja.

SIS dobiva sredstva z radodarnimi darovanji članov Cerkve in drugih organizacij. Gre za obnovljive vire, iz katerih posamezniki dobijo posojilo, ki jim omogoča plačati izobraževanje ali usposabljanje, zaradi katerega lahko dobijo boljšo zaposlitev. Prosilci nato posojilo odplačajo po nizki obrestni meri.

Neki fant iz Mexico Cityja, ki je študiral za zobnega tehnika, je dejal: »Obljubil sem, da bom potem, ko bom s pomočjo Stalnega izobraževalnega sklada zaključil šolanje na zdravstveni šoli, posojilo vrnil, zato da bodo teh blagoslovov deležni tudi drugi bivši misijonarji.«

Ta vzajemna narava programa po besedah starešina Carmacka vzgaja prihodnje voditelje.
»Namen tega je, da ljudje postanejo močni, da lahko poskrbijo nase in so samozadostni, kolikor se da,« je rekel starešina Carmack.


Poročila kažejo, da je s pomočjo programa diplomiralo že več kot deset odstotkov cerkvenih duhovniških voditeljev iz Kolumbije, Ekvadorja in Venezuele. Predsednik Monson je dejal, da se SIS širi in da »ti mladi dobijo službo in lahko odplačajo posojilo. Stalni izobraževalni sklad je čudež, ki se bo nadaljeval še dolgo v prihodnost.«

Predsednik Monson in drugi cerkveni voditelji so izrekli pomembne obljube glede vpliva SIS na prosilce, njihove družine, Cerkev in skupnosti. Obljube, ki se uresničujejo, omogočajo visoko stopnjo diplomirancev, pomembne zaposlitvene priložnosti, pozitivno odplačevanje posojil in osebno finančno blaginjo kljub težkim življenjskim in ekonomskim pogojem številnih članov Cerkve po svetu.