Sporočilo področnih voditeljev

    Ko premišljujemo o zadnji konferenci in se pripravljamo na naslednjo, se spomnimo, da so te za nas privilegiran čas, ko v svojem življenju lahko zmanjšamo razdaljo do Božjega, in naša popolna priložnost, da se dotaknemo Božje roke.
    Ko ga je vprašal, ali plačuje pošteno desetino, je slednji iskreno odgovoril, da je ne, ker ima preveč dolgov.
    Ko so me ljudje spraševali, zakaj sem se potem, ko sem se pridružil Cerkvi, odločil služiti redni misijon, sem odgovoril, da sem našel zaklad, ki sem ga želel prinesti drugim.
    Novo področno predsedstvo je bilo oznanjeno aprila.
    Kaj mislite, kdo ste? Kdo so vaši predniki?
    Nedavno sem se imel priložnost sestati s sestrami in starešinami v središču za usposabljanje misijonarjev v Prestonu, ki so se pripravljali, da bodo šli na misijonarska področja.
    Kot člani Cerkve si prizadevamo, da bi nam bilo dobro ne samo telesno temveč tudi duhovno.
    Že ob pogledu na zunanjost templja me je ganila njegova svetost in neomadeževanost.
    Vera v Gospoda Jezusa Kristusa in osebna povezanost z njim sta v življenju osrednjega pomena.
    Med dolgim poletom sem poskušal zaspati, da bi se spočil za srečanje z družino – zdaj kot član Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Spanec ni prišel. Slišal sem glas preroka, tedaj predsednika Kimballa
    V malih šolah in na bogoslužjih se otroci ves december oblačijo v kopalne plašče in brisače, da bi uprizorili Jezusovo rojstvo.
    Vidim, da sreča, ki jo prejemam iz nebes, ni zasnovana tako, da je blagoslov le meni, temveč tudi drugim. Sem, da drugi vidijo srečo, ki mi je bila dana, in dobre stvari, za katere mi daje energijo, da jih naredim.