Zbor in orkester zaključujeta turnejo po Evropi, prvo po 20 letih

    Zbor in orkester zaključujeta turnejo po Evropi, prvo po 20 letih

    22 JULIJ 2016

    Mormonski tabernakeljski zbor in orkester s Tempeljskega trga zaključujeta svojo prvo turnejo po Evropi po skoraj dvajsetih letih z razprodanimi koncerti in stoječimi ovacijami navdušenega občinstva. Nastopila sta v Berlinu, Nürnbergu in Frankfurtu v Nemčiji, na Dunaju v Avstriji, v Zürichu v Švici, v Bruslju v Belgiji in v Rotterdamu na Nizozemskem. Člani zbora in orkestra, vsi prostovoljci, so se dvajset dni, od 27. junija do 16. julija, odrekli poletnim počitnicam, zapustili svoje ljubljene in odpotovali daleč, da bi svojo glasbo prinesli evropskim poslušalcem, ki so jih toplo sprejeli.

    Direktorica za stike z javnostmi Cerkve v evropskem področju Gabriele Sirtl je dejala: Obisk Mormonskega tabernakeljskega zbora in orkestra s Tempeljskega trga je velik blagoslov za člane Cerkve v Evropi. Zbor lahko vidijo v živo, ne le na videih ali preko satelitskega predvajanja generalne konference. Čutila sem, kako so se člani Cerkve ali ljudje različnih veroizpovedi ali brez veroizpovedi med koncertom povezali v občudovanju članov zbora, njihove glasbe, predanosti in duha. Veliko jih je izrazilo, kako jih je koncert ganil, zlasti cerkvene hvalnice.«

    Takšna občutja je izrazilo veliko ljudi, ki so prišli na koncert, kakor je verski zgodovinar Jean- François Mayer, ki se je udeležil koncerta v Zürichu in po tem na blogu zapisal: »Člane Mormonskega tabernakeljskega zbora ne spodbuja le ljubezen do glasbe, temveč tudi njihova vera.«

    Prav to razumevaje vere je tisto, za katerega starešina Patrick Kearon, predsednik Cerkve v Evropi, pravi, da je izredno pomembno. »Zbor in orkester je prišlo poslušat na tisoče ljudi - in bila sta jim všeč. To nam pomaga sklepati prijateljstva. To pomaga odpravljati še zadnja nerazumevanja tega, kdo smo, in mehča srca, okrepljeni pa so bili tudi člani Cerkve.«

    Člani zbora in orkestra prav tako čutijo odgovornost, da so pravični do glasbe glasbenih mojstrov, evropske dediščine, ki je v samem bistvu glasbe zbora.











    Članica zbora Connie Erickson je rekla: »Ko nastopamo - ko smo na vrsti, da prinašamo glasbo in ustvarjamo lepoto - želim, da naši poslušalci čutijo izvrstnost in duha naše izvedbe. Rada bi se zahvalila za dar njihovih skladateljev, njihovih glasbenikov in njihove ljudske glasbe. Upam, da občutijo našo iskreno ljubezen do umetnosti in vidijo, kako se jim njihov dar vrača z obrestmi.«



    Toda nemara je za člane zbora in orkestra največji dar nastopanja to, da v pesmih dajejo glas svojim prepričanjem in ljubezni do Boga.

    Članica zbora Rebecca Cheney, je rekla: »Upam, da je poslušalstvo lahko občutilo ljubezen, ki joimamo, ne le do glasbe, temveč do njih. Upam, da se jih je v srcih dotaknil duh tega, o čemer pojemo. Obstaja nekaj skoraj magičnega glede občutka, ki na naših izvedbah zbor in orkester združuje s poslušalstvom. Upam, da so to občutili in da so bili okrepljeni in da bo njihovo življenje zaradi te izkušnje lepše.«

    »Včasih ob zelo posebnih trenutkih, ko pojem v zboru, občutim, da se dotikamo samih nebeških vrat,« je rekla članica zbora Rebecca Farnsworth. »Ko se to zgodi, preprosto ni besed, da bi to opisala, in težko pojem in oči mi zalijejo solze. V dvorani zavladata poseben duh in tišina in upaš samo, da poslušalstvo občuti ta isti ‘drugi svet’, ki ga doživljaš sam. Tako je, kakor da bi te spremljali angeli.«

    Sonja Sperling Poulter, altistka v zboru iz Frankfurta v Nemčiji, je imela posebno sporočilo za ljudi v svoji deželi. »Rada bi, da bi poslušalstvo vedelo, da se več kot štiristo ljudi na odru ni odločilo priti v Evropo zato, da bi videli kulturo, cerkve in pokrajino; da so najlepše, kar vidijo, ljudje, za katere nastopajo. Rada bi, da bi poslušalci vedeli, da vsak na odru verjame v dobro v ljudeh, da vsi verjamejo, da obstaja Bog, ki jih pozna in jih ima rad, in da nikoli ni prepozno za spremembe, da bi bili srečni.«


    bell lady motab.jpg